Local view for "http://purl.org/linkedpolitics/eu/plenary/2008-05-21-Speech-3-363"

Predicate	Value (sorted: default)
rdf:type	lpv_eu:Speech⁶
dcterms:Date	"2008-05-21"^^xsd:date⁶
dcterms:Is Part Of	lp_eu:Tratat internaţional de interzicere a armelor cu uraniu (dezbatere)⁶
dcterms:Language	"sl"^^xsd:language⁶
lpv:document identification number	"en.20080521.25.3-363"⁶
lpv:hasSubsequent	lp_eu:2008-05-21-Speech-3-364⁶
lpv:speaker	lp:Janez Lenarčič⁶
lpv:spoken text	"Hvala lepa, spoštovana gospa predsedujoča. Zahvalil bi se tudi za poslansko vprašanje. V imenu Sveta bi se zahvalil za to vprašanje o svetovni prepovedi oziroma sporazumu o svetovni prepovedi orožja, ki vsebuje uran. Pri civilnih misijah Evropske unije pa ima takšno odgovornost vodja misije pod vodstvom poveljnika civilnih operacij. Zadnje vprašanje glede dialoga med Svetom Evropske unije in ZDA, nevladnimi organizacijami in posamezniki; zaenkrat lahko rečem le, da doslej to vprašanje v pogovorih z Združenimi državami ni bilo izpostavljeno. Prav tako pa o tem vprašanju doslej še ni potekal dialog z drugimi akterji, ki jih omenja vprašanje. Vsekakor pa bom z zanimanjem prisluhnil nadaljnji razpravi o tej zadevi. Hvala lepa. Seveda se spoštovane poslanke in poslanci nedvomno zavedajo dejstva, da takšnega sporazuma doslej še ni. Ni sporazuma, ki bi urejal strelivo z osiromašenim uranom na multilateralni ravni. Ve pa se tudi, da prav tako ni soglasja znotraj Sveta. Razprava o učinkih orožja z osiromašenim uranom je nedavno potekala v Združenih narodih. Tam je prvi odbor generalne skupščine Združenih narodov konec lanskega leta sprejel resolucijo z naslovom „Učinki uporabe orožja in streliva, ki vsebuje osiromašeni uran“, in bilo je že omenjeno, da so države članice EU v tej resoluciji glasovale različno, rekel bi zelo različno. Pet jih je glasovalo za, štiri proti, ostale so se vzdržale. To je zdaj stanje v Svetu, dokaj nazorno bi rekel. Dovolite mi, da sedaj poskušam na kratko odgovoriti na vprašanja, ki so bila konkretno postavljena. Glede prvega vprašanja, v zvezi z resolucijo Evropskega parlamenta glede biološkega orožja in nekaterih vrst konvencionalnega orožja, bi želel izpostaviti, da je Evropska unija bila, je in tudi bo še naprej zelo dejavna v mednarodnih prizadevanjih za izvajanje konvencije o biološkem in toksičnem orožju. Med drugim je odigrala ključno vlogo na drugi pregledni konferenci leta 2006, dejavna pa bo tudi v času trajanja izvedenskega programa do naslednje pregledne konference, ki je predvidena leta 2011. Kar zadeva konvencijo o konvencionalnem orožju, Evropska unija in njene države članice prav tako dejavno sodelujejo pri trenutnih pogajanjih, kjer poteka razprava o humanitarnih posledicah kasetnega streliva. Države članice so se zavezale, da bodo do konca letošnjega leta s pogajanji dosegle pravno zavezujoč instrument, ki bo obravnaval vse vidike kasetnega streliva. Glede drugega vprašanja naj pojasnim, da strelivo z osiromašenim uranom doslej ni bilo uvrščeno v strategijo Evropske unije o orožju za množično uničevanje. Trenutno še poteka razprava, ali je takšno strelivo sploh mogoče uvrstiti med orožje za množično uničevanje. Nekateri namreč menijo, da osiromašeni uran zajema že konvencija o konvencionalnem orožju, drugi so mnenja, da bi morali razširiti protokol številka 3 k tej konvenciji, ki bi zajel tudi vprašanje izstrelkov in bojnih glav z osiromašenih uranom. Razprave skratka še potekajo. Glede tretjega vprašanja naj pojasnim, da je opredelitev vojaške opreme, vključno s strelivom, ki se uporablja v operacijah Evropske unije, v pristojnosti držav članic in glede na to, da nimamo večstranskega sporazuma v zvezi s tem vprašanjem, ne morem postreči z dodatnimi informacijami glede uporabe osiromašenega urana. Četrto vprašanje glede zagotavljanja varnosti vojakov in civilistov, ki so udeleženi v operacijah Evropske unije, naj poudarim, da poveljnik operacije v okviru operativnega načrta, ki ga odobri Svet Evropske unije, nosi odgovornost za zagotavljanje te varnosti in mora sprejeti ukrepe za katere meni, da so potrebni, pri tem mora seveda upoštevati operativne omejitve."@sl²⁰
lpv:translated text	"Děkuji velmi pěkně, vážená paní předsedající. Jménem Rady bych také chtěl poděkovat poslancům EP za předložení otázky týkající se celosvětového zákazu nebo celosvětové smlouvy o zákazu uranových zbraní. V případě všech civilních misí Evropské unie je za tyto otázky odpovědný vedoucí mise pod vedením velitele civilní operace. Pokud jde o poslední otázku týkající se dialogu mezi Evropskou radou a USA, nevládními organizacemi a jednotlivci, mohu jen říci, že dosud nebyl o této záležitosti zahájen dialog s USA ani s jinými stranami zmíněnými v této otázce. V každém případě budu dále se zájmem sledovat diskusi na toto téma. Děkuji. Samozřejmě, poslanci si pravděpodobně uvědomují, že takováto dohoda zatím neexistuje. Neexistuje žádná dohoda, jíž by se upravovaly zbraně obsahující ochuzený uran na vícestranné úrovni. Taktéž je známo, že stanovisko Rady k této otázce není jednoznačné. Nedávno v rámci Organizace spojených národů proběhla diskuse o vlivech zbraní obsahujících ochuzený uran, přičemž na konci minulého roku první výbor Valného shromáždění přijal rezoluci s názvem Účinky používání zbraní a munice s obsahem ochuzeného uranu. Jak už bylo uvedeno, členské státy EU o této rezoluci hlasovaly různě. Řekl bych, že velmi různým způsobem. Pět hlasovalo ve prospěch, čtyři v neprospěch a všechny ostatní se hlasování zdržely. Řekl bych, že jde o celkem dobrou ilustraci současné situace ve světě. S vaším dovolením bych se velmi stručně pokusil odpovědět na zvláštní otázky, které byly položeny. Pokud jde o první otázku v souvislosti s usnesením Evropského parlamentu týkajícím se biologických zbraní a některých typů konvenčních zbraní, chtěl bych zdůraznit, že Evropská unie byla, je a nadále bude velmi aktivní ve svém mezinárodním snažení o uskutečňování Úmluvy o biologických a toxických zbraních. Kromě jiného EU sehrávala významnou roli na druhé konferenci věnované posouzení v roce 2006 a rovněž bude aktivní během trvání odborného programu do další konference věnované posouzení naplánované na rok 2011. Pokud jde o Úmluvu o konvenčních zbraních, Evropská unie a její členské státy se aktivně podílejí na současných jednáních, do nichž je zahrnuta diskuse o humanitárních následcích tříštivých bomb. Členské státy se zavázaly do konce tohoto roku dosáhnout prostřednictvím jednání právně závazného nástroje, v němž se budou zohledňovat všechny aspekty tříštivých bomb. Pokud jde o druhou otázku, chtěl bych objasnit, že zbraně obsahující ochuzený uran nebyly zahrnuty do strategie Evropské unie proti zbraním hromadného ničení. V současnosti stále probíhá diskuse o tom, zda je vůbec možné zahrnout takovouto munici mezi zbraně hromadného ničení. Ve skutečnosti existují někteří, kteří se domnívají, že na ochuzený uran se vztahuje Úmluva o konvenčních zbraních, jiní se domnívají, že protokol 3, který je součástí tohoto Úmluvy, by se měl rozšířit, aby do něho byly začleněny otázky projektilů a hlavic obsahujících ochuzený uran. V krátkosti, diskuse stále probíhají. Pokud jde o třetí otázku, chtěl bych objasnit, že výběr armádního zařízení včetně munice využívané v rámci operací, které vede Evropská unie, je v pravomoci členských států, a poněvadž nedisponujeme vícestrannou dohodou týkající se této záležitosti, nemohu poskytnout žádné dodatečné informace o využívání ochuzeného uranu. Pokud jde o čtvrtou otázku, která se týká bezpečnostních záruk pro vojáky a civilisty zapojené do operací Evropské unie, v této souvislosti bych chtěl zdůraznit, že za bezpečnostní záruky nese odpovědnost velitel operace v rámci operačního plánu schváleného Evropskou radou a tento velitel musí přijmout opatření, která považuje za nezbytné. Samozřejmě musí zároveň zohledňovat operační omezení."@cs¹ "Fru formand, mange tak. På Rådets vegne vil jeg gerne takke medlemmerne for deres spørgsmål vedrørende det globale forbud eller den globale konvention om forbud mod uranvåben. I EU's civile missioner ligger dette ansvar hos lederen af missionen under den civile operationsleders ledelse. Hvad angår det sidste spørgsmål om dialogen mellem Det Europæiske Råd og USA, ngo'er og enkeltpersoner, kan jeg kun sige, at dette spørgsmål endnu ikke har været rejst i dialogen med USA, og det har heller ikke været taget op med de øvrige parter, der blev nævnt i spørgsmålet. Jeg vil følge den videre debat om dette emne med interesse. Tak. Som medlemmerne ved, findes der endnu ikke en sådan aftale. Der findes ingen aftale, som regulerer våben med forarmet uran på et multilateralt niveau. Det er også velkendt, at der ikke er enighed i Rådet. Der blev for nylig afholdt en debat i FN om virkningerne af våben, som indeholder forarmet uran, hvor FN's 1. Komité i slutningen af 2007 vedtog en resolution med titlen "Virkninger af anvendelsen af våben og ammunition, som indeholder forarmet uran". Som det allerede er blevet nævnt, stemte EU's medlemsstater forskelligt om denne resolution. Jeg vil endda sige meget forskelligt - fire stemte for, fire stemte imod, og alle andre undlod at stemme. Jeg tror, det ganske godt illustrerer den aktuelle situation i verden. Jeg vil nu forsøge kort at besvare de spørgsmål, der er blevet stillet. Med hensyn til det første spørgsmål i forbindelse med Europa-Parlamentets beslutning vedrørende biologiske våben og visse former for konventionelle våben vil jeg gerne påpege, at EU har været, stadig er og vil fortsætte med at være meget aktivt i sine internationale bestræbelser for at gennemføre konventionen om biologiske og toksiske våben. EU spillede bl.a. en vigtig rolle på den anden overvågningskonference i 2006, og EU vil også være aktiv i løbet af ekspertprogrammet, som løber frem til den næste overvågningskonference i 2011. Hvad angår konventionen om konventionelle våben deltager både EU og medlemsstaterne aktivt i de løbende forhandlinger, som også omfatter en debat om de humanitære aspekter af klyngebomber. Medlemsstaterne har forpligtet sig til inden udgangen af 2008 gennem forhandling at nå frem til et juridisk bindende instrument, som skal tage højde for alle aspekter ved klyngebomber. Med hensyn til det andet spørgsmål vil jeg gerne forklare, at våben indeholdende forarmet uran indtil videre ikke har indgået i EU's strategi for masseødelæggelsesvåben. Det debatteres fortsat, om det overhovedet er muligt at inkludere denne type ammunition i masseødelæggelsesvåben. Nogle mener, at forarmet uran allerede er omfattet af konventionen om konventionelle våben, andre mener, at protokol nr. 13, som er en del af denne konvention, bør udvides til at omfatte spørgsmålet om projektiler og sprængladninger med forarmet uran. Diskussionen er altså endnu ikke afsluttet. Med hensyn til det tredje spørgsmål vil jeg gerne præcisere, at valget af militærudstyr, herunder den ammunition, der skal bruges i operationer, som ledes af EU, hører under medlemsstaternes kompetence, og eftersom vi ikke har en multilateral aftale om dette spørgsmål, kan jeg ikke komme med yderligere oplysninger om brugen af forarmet uran. Det fjerde spørgsmål angår sikkerhedsforanstaltninger for soldater og civile, som er involveret i EU's operationer. Jeg vil gerne påpege, at det er den øverstkommanderende for operationen inden for den operative plan, der er godkendt af Det Europæiske Råd, der har ansvaret for sikkerhedsforanstaltningerne, og som skal træffe de foranstaltninger, han anser for nødvendige. Naturligvis skal han samtidig tage de operationelle begrænsninger med i betragtning."@da² "Vielen Dank, Frau Präsidentin! Im Namen des Rates möchte ich den Abgeordneten auch dafür danken, dass sie die Frage bezüglich des weltweiten Verbots bzw. des weltweiten Abkommens über ein Verbot von Uranwaffen aufgeworfen haben. Bei jeder zivilen Mission der Europäischen Union liegt diese Verantwortung beim Leiter der Mission, die unter Führung des Befehlshabers der zivilen Operation steht. Und zur letzten Frage bezüglich des Dialogs zwischen dem Europäischen Rat und den USA, Nichtregierungsorganisationen und Einzelpersonen kann ich nur sagen, dass bis jetzt das Thema weder im Dialog mit den Vereinigten Staaten aufgeworfen wurde – noch von Seiten der in der Frage erwähnten Parteien. Auf jeden Fall werde ich die weitere Debatte in dieser Angelegenheit mit Interesse verfolgen. Vielen Dank. Natürlich dürfte den Abgeordneten bekannt sein, dass so ein Abkommen noch nicht existiert. Es gibt kein Abkommen, das auf internationaler Ebene den Umgang mit Waffen, die abgereichertes Uran enthalten, regelt. Dass es dazu keine Einstimmigkeit innerhalb des Rates gibt, das ist auch bekannt. Eine Debatte über die Auswirkungen von Waffen, die abgereichertes Uran enthalten, fand vor kurzem bei den Vereinten Nationen statt, wo Ende letzten Jahres vom UN-Abrüstungskomitee eine Resolution mit dem Titel „Auswirkungen des Einsatzes von mit abgereichertem Uran gehärtetem Kriegsgerät und Munition” verabschiedet wurde. Wie bereits erwähnt, haben die EU-Mitgliedstaaten unterschiedlich über diese Resolution abgestimmt. Ich würde sagen, sehr unterschiedlich: fünf stimmten dafür, vier dagegen, und alle anderen enthielten sich der Stimme. Meines Erachtens ist das eine ziemlich gute Illustration der gegenwärtigen Lage in der Welt. Wenn Sie gestatten, werde ich jetzt versuchen, die gestellten Fragen kurz zu beantworten. In Bezug auf die erste Frage im Zusammenhang mit der Entschließung des Europäischen Parlaments bezüglich biologischer Waffen und einiger Arten konventioneller Waffen möchte ich darauf hinweisen, dass die Europäische Union bei ihren internationalen Bestrebungen, das Übereinkommen über biologische und Toxinwaffen (BWÜ) umzusetzen, schon immer sehr aktiv war, ist und sein wird. Unter anderem hat die EU bei der Überprüfungskonferenz im Jahr 2006 eine bedeutende Rolle gespielt, und sie wird auch für die Dauer des Experten-Programms bis zur nächsten, für 2011 geplanten Überprüfungskonferenz aktiv sein. Was das Abkommen über konventionelle Waffen betrifft, so nehmen sowohl die Europäische Union als auch ihre Mitgliedstaaten aktiv an den gegenwärtigen Verhandlungen teil, die auch eine Debatte über die humanitären Folgen von Streubomben beinhalten. Die Mitgliedstaaten haben sich verpflichtet, durch Verhandlungen bis Ende des Jahres ein rechtlich bindendes Instrument zu entwickeln, das alle Aspekte von Streubomben berücksichtigt. Bezüglich der zweiten Frage möchte ich erklären, dass bis jetzt Waffen, die abgereichertes Uran enthalten, nicht in der Strategie der Europäischen Union für Massenvernichtungswaffen enthalten sind. Im Moment ist eine Aussprache darüber im Gange, ob es überhaupt möglich ist, solche Munition in den Bereich der Massenvernichtungswaffen aufzunehmen. In der Tat sind einige der Meinung, dass abgereichertes Uran vom Übereinkommen über bestimmte konventionelle Waffen (CCW) abgedeckt wird; andere glauben, dass Protokoll Nr. 3, das Teil des Übereinkommens ist, ergänzt werden sollte, um das Thema Projektile und Sprengköpfe, die abgereichertes Uran enthalten, mit einzubeziehen. Kurz gesagt, die Diskussionen dauern noch an. Bezüglich der dritten Frage möchte ich klar feststellen, dass bei von der Europäischen Union durchgeführten Operationen die Wahl der Militärausrüstung, einschließlich Munition, innerhalb des Aufgabengebietes der Mitgliedstaaten liegt, und aufgrund der Tatsache, dass wir kein multilaterales Abkommen zu diesem Thema haben, kann ich Ihnen keine zusätzlichen Informationen zum Einsatz von abgereichertem Uran zur Verfügung stellen. In Erwiderung auf die vierte Frage zu Sicherheitsvorkehrungen für an Operationen der Europäischen Union beteiligte Soldaten und Zivilisten möchte ich darauf hinweisen, dass es der Befehlshaber des Einsatzes ist, der im Rahmen des vom Europäischen Rat befürworteten operativen Planes die Verantwortung für Sicherheitsvorkehrungen trägt und der jede Maßnahme, die er für notwendig erachtet, durchführen muss. Gleichzeitig muss er natürlich operative Einschränkungen berücksichtigen."@de⁹ "Κυρία Πρόεδρε, σας ευχαριστώ πολύ. Εξ ονόματος του Συμβουλίου, θέλω να ευχαριστήσω τους βουλευτές που έθεσαν το ζήτημα σχετικά με την παγκόσμια απαγόρευση ή την παγκόσμια συνθήκη για την απαγόρευση των όπλων ουρανίου. Σε κάθε μη στρατιωτική αποστολή της Ευρωπαϊκής Ένωσης, αυτή η ευθύνη ανήκει στον επικεφαλής της αποστολής υπό την ηγεσία του αρχηγού της μη στρατιωτικής επιχείρησης. Ως προς την τελευταία ερώτηση, σχετικά με τον διάλογο μεταξύ του Ευρωπαϊκού Συμβουλίου και των ΗΠΑ, των μη κυβερνητικών οργανώσεων και των πολιτών, μπορώ μόνο να πω ότι μέχρι τώρα στον διάλογο με τις Ηνωμένες Πολιτείες αυτό το θέμα δεν έχει τεθεί – ούτε έχει τεθεί ακόμα στον διάλογο με τα άλλα μέρη που αναφέρονται στην ερώτηση. Εν πάση περιπτώσει, θα παρακολουθήσω την υπόλοιπη συζήτηση επί αυτού του θέματος με ενδιαφέρον. Σας ευχαριστώ. Φυσικά, οι βουλευτές γνωρίζουν ίσως το γεγονός ότι μια τέτοια συμφωνία δεν υφίσταται ακόμα. Δεν υπάρχει καμία συμφωνία που θα μπορούσε να ρυθμίσει τη χρήση όπλων ουρανίου σε πολυμερές επίπεδο. Είναι επίσης γνωστό ότι δεν υπάρχει ομοφωνία στο Συμβούλιο. Πρόσφατα διεξήχθη στα Ηνωμένα Έθνη μια συζήτηση σχετικά με τις συνέπειες των εξοπλισμών που περιέχουν απεμπλουτισμένο ουράνιο, όπου, στο τέλος του περασμένου έτους, η Πρώτη Επιτροπή του ΟΗΕ ενέκρινε ένα ψήφισμα με τίτλο «Οι επιπτώσεις της χρήσεως εξοπλισμών και πυρομαχικών που περιέχουν απεμπλουτισμένο ουράνιο». Όπως ήδη αναφέρθηκε, όλα τα κράτη μέλη της ΕΕ ψήφισαν διαφορετικά επί αυτού του ψηφίσματος. Θα έλεγα μάλιστα πολύ διαφορετικά: πέντε ψήφισαν υπέρ, τέσσερα το καταψήφισαν και όλα τα υπόλοιπα απείχαν. Θα έλεγα ότι αυτό αποτελεί ένα εύστοχο παράδειγμα της τρέχουσας κατάστασης στον κόσμο. Με την άδειά σας, θα ήθελα τώρα να προσπαθήσω να απαντήσω εν συντομία στις συγκεκριμένες ερωτήσεις που τέθηκαν. Όσον αφορά την πρώτη ερώτηση σε σχέση με το ψήφισμα του Ευρωπαϊκού Κοινοβουλίου για τα βιολογικά όπλα και ορισμένους τύπους συμβατικών όπλων, θέλω να επισημάνω ότι η Ευρωπαϊκή Ένωση υπήρξε, είναι και θα συνεχίσει να είναι ιδιαίτερα δραστήρια στις διεθνείς προσπάθειές της για την εφαρμογή της σύμβασης για τα βιολογικά και τοξικά όπλα. Μεταξύ άλλων, η ΕΕ διαδραμάτισε σημαντικό ρόλο στη δεύτερη διερευνητική διάσκεψη το 2006 και θα είναι επίσης ενεργή κατά τη διάρκεια του προγράμματος εμπειρογνωμόνων μέχρι την προσεχή διερευνητική διάσκεψη, η οποία έχει προγραμματιστεί για το 2011. Όσον αφορά τη Σύμβαση για τα Συμβατικά Όπλα, η Ευρωπαϊκή Ένωση και τα κράτη μέλη της συμμετέχουν ενεργά στις τρέχουσες διαπραγματεύσεις, οι οποίες περιλαμβάνουν μια συζήτηση σχετικά με τις ανθρωπιστικές συνέπειες των βομβών διασποράς. Τα κράτη μέλη δεσμεύτηκαν να επιτύχουν μέχρι το τέλος του τρέχοντος έτους, μέσω διαπραγματεύσεων, ένα νομικά δεσμευτικό μέσο που θα λαμβάνει υπόψη όλες τις πτυχές των βομβών διασποράς. Όσον αφορά τη δεύτερη ερώτηση, θέλω να εξηγήσω ότι μέχρι στιγμής τα όπλα που περιέχουν απεμπλουτισμένο ουράνιο δεν έχουν συμπεριληφθεί στη στρατηγική της Ευρωπαϊκής Ένωσης για τα όπλα μαζικής καταστροφής. Επί του παρόντος διενεργείται μια συζήτηση σχετικά με το αν είναι δυνατόν να συμπεριληφθούν αυτά τα πυρομαχικά στα όπλα μαζικής καταστροφής. Υπάρχουν μάλιστα κάποιοι που πιστεύουν ότι το απεμπλουτισμένο ουράνιο καλύπτεται ήδη από τη Σύμβαση για τα Συμβατικά Όπλα, ενώ άλλοι πιστεύουν ότι το πρωτόκολλο αριθ. 3, το οποίο αποτελεί μέρος αυτή της Σύμβασης, πρέπει να επεκταθεί ώστε να περιλαμβάνει και το θέμα των εκρηκτικών πυρομαχικών και των κεφαλών που περιέχουν απεμπλουτισμένο ουράνιο. Εν συντομία, οι συζητήσεις είναι εν εξελίξει. Σχετικά με την τρίτη ερώτηση, θέλω να καταστήσω σαφές ότι η επιλογή του στρατιωτικού εξοπλισμού, συμπεριλαμβανομένων των πυρομαχικών που χρησιμοποιούνται στις επιχειρήσεις της Ευρωπαϊκής Ένωσης, εμπίπτει στην αρμοδιότητα των κρατών μελών και δεδομένου ότι δεν έχουμε μια πολυμερή συμφωνία σχετικά με αυτό το θέμα, δεν μπορώ να παράσχω πρόσθετες πληροφορίες σχετικά με τη χρήση απεμπλουτισμένου ουρανίου. Όσον αφορά την τέταρτη ερώτηση, σχετικά με τις διατάξεις ασφαλείας για τους στρατιώτες και τους πολίτες που συμμετέχουν σε επιχειρήσεις της Ευρωπαϊκής Ένωσης, θέλω να επισημάνω ότι ο αρχηγός της επιχείρησης, στο πλαίσιο του επιχειρησιακού σχεδίου που εγκρίνει το Ευρωπαϊκό Συμβούλιο, είναι εκείνος που φέρει την ευθύνη για τις διατάξεις ασφαλείας και που πρέπει να λαμβάνει τα μέτρα που θεωρεί αναγκαία. Φυσικά, ταυτόχρονα πρέπει να λαμβάνει υπόψη του τους επιχειρησιακούς περιορισμούς."@el¹⁰ "Madam President, thank you very much. In the name of the Council, I would also like to thank the MEP for posing the question concerning the global ban, or the global treaty to ban uranium weapons. In any civilian missions of the European Union, this responsibility lies with the head of the mission under the civilian operation commander's leadership. As to the last question, regarding dialogue between the European Council and the USA, non-governmental organisations and individuals, I can only say that until now in the dialogue with the United States this issue has not been raised – nor has it yet been raised with the other parties mentioned in the question. In any event, I shall follow the further debate on this matter with interest. Thank you. Of course, Members are probably aware of the fact that such an agreement does not yet exist. There is no agreement that would regulate depleted uranium weapons on a multilateral level. It is also known that there is no unanimity within the Council. A debate on the effects of the weaponry containing depleted uranium has recently been held in the United Nations, where, at the end of last year, the UN First Committee adopted a resolution entitled 'Effects of the use of armaments and ammunitions containing depleted uranium'. As has already been mentioned, the EU Member States all voted differently on this resolution. I would say very differently: five voted in favour, four voted against it, and all others abstained. I would say that this is a rather good illustration of the current situation in the world. With your permission, I would now briefly like to try and answer the particular questions that have been asked. As regards the first question in connection with the European Parliament's resolution concerning biological weapons and some types of conventional weapons, I would like to point out that the European Union has been, still is, and will continue to be very active in its international endeavours to implement the convention on biological and toxic weaponry. Amongst other things, the EU played an important role at the Second Survey Conference in 2006 and it will also be active for the duration of the expert programme until the next Survey Conference, scheduled for the year 2011. As regards the Convention on Conventional Weapons, the European Union and its member states both actively participate in the current negotiations, which include a debate on the humanitarian consequences of cluster bombs. The Member States have committed themselves to achieve by the end of this year, through negotiations, a legally binding instrument which will take into consideration all the aspects of cluster bombs. Regarding the second question, I would like to explain that so far weapons containing depleted uranium have not been included in the European Unions' strategy for weapons of mass destruction. A debate is currently still under way on whether it is possible at all to include such ammunition in weapons of mass destruction. There are, in fact, some who think that depleted uranium is already covered by the Convention on Conventional Weapons; others believe that Protocol No 3, which is part of this Convention, should be expanded to include the issue of projectiles and warheads containing depleted uranium. In short, the debates are still ongoing. As regards the third question, I should make it clear that the choice of military equipment, including the ammunition used in the operations conducted by the European Union, is within the remit of the Member States, and given that we do not have a multilateral agreement regarding this issue, I cannot offer any additional information on the use of depleted uranium. The fourth question, regarding safety provisions for the soldiers and civilians involved in operations of the European Union: I should point out that it is the operation commander, within the operative plan approved by the European Council, who bears the responsibility for safety provisions, and who must take any measures he deems necessary. Of course, at the same time he must take into consideration operational limitations."@en⁴ ". Muchas gracias, señora Presidenta. En nombre del Consejo, me gustaría dar las gracias a los diputados que han formulado la pregunta relativa a la prohibición universal, o al tratado universal de prohibición de las armas de uranio. En las misiones civiles de la Unión Europea esta responsabilidad recae sobre el jefe de la misión bajo el mando de los comandantes encargados de las operaciones civiles. En lo que respecta a la última pregunta, en relación con el diálogo entre el Consejo Europeo y los Estados Unidos, las organizaciones no gubernamentales y los ciudadanos, sólo puedo decir que hasta ahora no se ha suscitado esta cuestión en el marco del diálogo con los Estados Unidos, ni tampoco con las demás partes mencionadas en la pregunta. En todo caso, seguiré los próximos debates sobre esta cuestión con interés. Gracias. Ciertamente, sus Señorías son probablemente conscientes de que aún no existe este tipo de acuerdo. No se ha alcanzado un acuerdo que se aplique a las armas de uranio empobrecido a escala multilateral. También es algo conocido que no existe unanimidad en el Consejo a este respecto. Recientemente se ha celebrado un debate sobre los efectos de las armas que contienen uranio empobrecido en las Naciones Unidas, cuya Asamblea General aprobó a finales el año pasado, sobre la base del informe de la Primera Comisión, la Resolución titulada «Efectos de la utilización de armamentos y municiones que contienen uranio empobrecido». Como ya se ha señalado, los Estados miembros de la UE votaron de forma diferente sobre esta Resolución. Diría incluso de forma muy diferente: cinco votaron a favor, cuatro en contra y el resto se abstuvo. Diría también que ello ilustra muy bien la situación actual en el mundo. Con su permiso, me gustaría ahora intentar responder brevemente a las preguntas concretas formuladas. En relación con la primera pregunta sobre la Resolución del Parlamento Europeo relativa a las armas biológicas y algunos tipos de armas convencionales, me gustaría señalar que la Unión Europea ha trabajado, y aún lo hace, muy activamente a escala internacional para aplicar la Convención sobre armas biológicas y toxínicas. Entre otras cosas, la UE desempeñó una importante función en la Segunda Conferencia de Revisión celebrada en 2006 y también se empleará a fondo durante el programa de expertos hasta la próxima Conferencia de Revisión, prevista para 2011. En lo que respecta a la Convención sobre armas convencionales, la Unión Europea y sus Estados miembros participan activamente en las negociaciones actuales, que incluyen un debate sobre las consecuencias humanitarias de las bombas de racimo. Los Estados miembros se han comprometido a lograr para finales de este año, a través de negociaciones, un instrumento jurídicamente vinculante que tomará en consideración todos los aspectos de las bombas de racimo. En lo que se refiere a la segunda pregunta, me gustaría comentar que por el momento las armas que contienen uranio empobrecido no se han incluido en la estrategia de la Unión Europea sobre las armas de destrucción masiva. Actualmente se celebra un debate sobre la posibilidad de incluir las municiones de uranio entre las armas de destrucción masiva. En efecto, algunos consideran que el uranio empobrecido ya se recoge en la Convención sobre armas convencionales, y otros creen que el Protocolo III de esta Convención se debería ampliar para incluir los proyectiles y ojivas nucleares que contienen uranio empobrecido. En definitiva, la cuestión es aún objeto de debate. En lo que se refiere a la tercera pregunta, desearía aclarar que la elección del equipamiento militar, incluida la munición utilizada en las operaciones llevadas a cabo por la Unión Europea, entra dentro del ámbito de actividades de los Estados miembros y, dado que no contamos con un acuerdo multilateral sobre esta cuestión, no puedo ofrecerles más información sobre el uso de uranio empobrecido. La cuarta pregunta se refería a las disposiciones de seguridad para los soldados y civiles que participan en las operaciones de la Unión Europea. Me gustaría señalar que la responsabilidad de las disposiciones de seguridad recae sobre el comandante de la operación, que decide sobre la base del plan operativo aprobado por el Consejo Europeo y debe adoptar las medidas que considere oportunas al respecto. Naturalmente, debe tomar también en consideración las limitaciones operativas existentes."@es²¹ "Proua juhataja, tänan teid väga. Tahaksin nõukogu nimel tänada ka parlamendiliikmeid selle eest, et nad tõstatasid ülemaailmse keelu või uraani sisaldava lahingumoona keelustamise rahvusvahelise lepingu küsimuse. Euroopa Liidu tsiviilmissioonidel vastutab selle eest tsiviiloperatsiooni komandörile alluv missiooni juht. Viimase küsimuse kohta, mis käsitleb Euroopa Ülemkogu ja Ameerika Ühendriikide, valitsusväliste organisatsioonide ja üksikisikute dialoogi, võin öelda ainult seda, et kuni praeguseni ei ole dialoogis Ameerika Ühendriikidega seda küsimust tõstatatud – samuti ei ole seda veel tõstatatud teiste küsimuses nimetatud osapooltega. Igal juhul jälgin huviga edasist arutelu selles küsimuses. Tänan teid. Loomulikult liikmesriigid tõenäoliselt teavad, et sellist lepingut ei ole veel olemas. Pole olemas mitmepoolset lepingut, mis reguleeriks vaesestatud uraani sisaldavate relvadega seotud küsimusi. Samuti on teada, et nõukogus ei ole üksmeelt. Hiljuti toimus ÜROs arutelu vaesestatud uraani sisaldava relvastuse mõjude üle, kus ÜRO esimene komisjon võttis möödunud aasta lõpul vastu resolutsiooni „Vaesestatud uraani sisaldava relvastuse ja lahingumoona kasutamise mõju”. Nagu on juba mainitud, hääletasid ELi liikmesriigid selle resolutsiooni suhtes erinevalt. Ma ütleksin, et väga erinevalt: viis hääletasid poolt, neli hääletasid vastu ja kõik ülejäänud jäid erapooletuks. Ma ütleks, et see näitab üsna hästi praegust olukorda maailmas. Teie loal tahaksin nüüd üritada lühidalt vastata esitatud konkreetsetele küsimustele. Esimese küsimuse kohta seoses Euroopa Parlamendi otsusega, mis käsitleb bioloogilisi ja mitmeid tavarelvi, tahaksin märkida, et Euroopa Liit on olnud, on ja jääb väga aktiivseks oma rahvusvahelistes püüdlustes bioloogiliste ja toksiinrelvade konventsiooni täitmise nimel. Muu hulgas mängis EL olulist rolli teisel ülevaatekonverentsil 2006. aastal ning jätkab aktiivset tegutsemist kogu teise ekspertprogrammi jooksul kuni 2011. aastaks kavandatud järgmise ülevaatekonverentsini. Euroopa Liit ja selle liikmesriigid osalevad aktiivselt praegustel tavarelvastuse konventsiooni läbirääkimistel, mis hõlmavad ka arutelu kobarpommide kasutamise humanitaartagajärgedest. Liikmesriigid tahavad koostada läbirääkimistel käesoleva aasta lõpuks õiguslikult siduva dokumendi, mis arvestab kobarpommide kõigi aspektidega. Teise küsimuse osas tahan selgitada, et seni ei ole vaesestatud uraani sisaldavad relvad sisaldunud Euroopa Liidu massihävitusrelvade strateegias. Praegu toimub veel arutelu, kas sellist lahingumoona on üldse võimalik lugeda massihävitusrelvadeks. Mõnede arvates on vaesestatud uraan juba kaetud tavarelvastuse konventsiooniga, teiste meelest tuleks selle konventsiooni osaks olevat 3. protokolli laiendada, nii et see käsitleks ka vaesestatud uraani sisaldavaid kuule ja lõhkepäid. Lühidalt, arutelud veel jätkuvad. Kolmanda küsimuse puhul tahaksin selgitada, et sõjalise varustuse, kaasa arvatud Euroopa Liidu operatsioonidel kasutatava lahingumoona valik on liikmesriikide otsustada ning kuna meil ei ole selles küsimuses mitmepoolset kokkulepet, ei saa ma anda mingit lisateavet vaesestatud uraani kasutamise kohta. Neljas küsimus seoses Euroopa Liidu operatsioonidel osalevate sõdurite ja tsiviilisikute ohutuse tagamisega: tahan märkida, et ohutuse tagamise eest vastutab Euroopa Ülemkogu poolt heaks kiidetud tegevuskava raames tegutsev operatsiooni komandör, kes peab rakendama kõiki meetmeid, mida ta vajalikuks peab. Loomulikult peab ta ühtlasi arvestama tegevuse piiranguid."@et⁵ "Arvoisa puhemies, paljon kiitoksia. Kiitän neuvoston puolesta parlamentin jäseniä, jotka esittivät kysymyksen uraania sisältävien aseiden yleisestä kiellosta tai yleistä kieltoa koskevasta sopimuksesta. Kaikissa Euroopan unionin siviilioperaatioissa tämä vastuu on operaation johtajalla, joka toimii siviilioperaation komentajan johdolla. Viimeiseen, Eurooppa-neuvoston, Yhdysvaltojen, kansalaisjärjestöjen ja siviiliväestön välistä vuoropuhelua koskevaan kysymykseen voin vastata vain, että tähän mennessä asiaa ei ole käsitelty Yhdysvaltojen kanssa käytävässä vuoropuhelussa – eikä siitä ole keskusteltu muidenkaan kysymyksessä mainittujen osapuolten kanssa. Seuraan joka tapauksessa mielenkiinnolla asiasta käytävää lisäkeskustelua. Kiitos. Arvoisat parlamentin jäsenet tietenkin ovat todennäköisesti tietoisia siitä, ettei tällaista sopimusta vielä ole. Sopimusta köyhdytettyä uraania sisältävien aseiden sääntelystä monenkeskisellä tasolla ei ole olemassa. Tiedetään myös, että neuvostossa ei olla asiasta yksimielisiä. Yhdistyneissä Kansakunnissa käytiin hiljattain keskustelua köyhdytettyä uraania sisältävien aseiden vaikutuksista, ja viime vuoden lopulla YK:n ensimmäinen komitea antoi päätöslauselman nimeltä ”Köyhdytettyä uraania sisältävien aseiden ja ammusten käytön vaikutuksesta”. Kuten täällä on jo mainittu, EU:n jäsenvaltiot äänestivät eri tavoin tästä päätöslauselmasta. Sanoisin hyvin erilaisin tavoin: viisi sen puolesta, neljä sitä vastaan ja muut äänestivät tyhjää. Nähdäkseni tämä kuvaa varsin hyvin nykytilannetta maailmassa. Luvallanne pyrin lyhyesti vastaamaan varsinaisiin esitettyihin kysymyksiin. Ensimmäisen kysymyksen osalta, joka koskee Euroopan parlamentin biologisista aseista ja epäinhimillisistä tavanomaisista aseista antamaa päätöslauselmaa, haluan korostaa, että Euroopan unioni on ollut, on edelleen ja on vastaisuudessakin aktiivinen kansainvälisissä pyrkimyksissään panna täytäntöön biologisia ja myrkyllisiä aseita koskevan yleissopimuksen. EU:lla oli muun muassa merkittävä asema vuoden 2006 toisessa seurantakonferenssissa, ja se toimii aktiivisesti myös vuonna 2011 pidettävään seuraavaan konferenssiin asti kestävässä asiantuntijaohjelmassa. Euroopan unioni sekä sen jäsenvaltiot osallistuvat aktiivisesti tavanomaisia aseita koskevasta yleissopimuksesta parhaillaan käytäviin neuvotteluihin, joihin sisältyy keskustelu rypälepommien humanitaarisista seurauksista. Jäsenvaltiot ovat sitoutuneet saamaan neuvotteluin aikaan tämän vuoden loppuun mennessä laillisesti sitovan välineen, jossa otetaan huomioon kaikki rypälepommeja koskevat näkökohdat. Toisen kysymyksen osalta haluan selittää, että tähän mennessä köyhdytettyä uraania sisältävät aseet eivät ole kuuluneet Euroopan unionin joukkotuhoaseita koskevaan strategiaan. Parhaillaan käydään silti keskustelua siitä, onko näitä ammuksia lainkaan mahdollista sisällyttää joukkotuhoaseisiin. Itse asiassa jotkut ovat sitä mieltä, että tavanomaisia aseita koskeva yleissopimus kattaa jo köyhdytetyn uraanin, kun taas toiset katsovat, että yleissopimukseen sisältyvää pöytäkirjaa nro 3 olisi laajennettava siten, että se kattaisi myös köyhdytettyä uraania sisältävät ammukset ja taistelukärjet. Lyhyesti sanottuna keskustelu jatkuu edelleen. Kolmannen kysymyksen osalta haluan tehdä selväksi, että sotilasvälineitä ja -varusteita koskevat valinnat, myös Euroopan unionin toteuttamissa operaatioissa käytettyjä ammuksia koskevat valinnat, kuuluvat jäsenvaltioiden käyttämään toimivaltaan, ja koska monenkeskistä sopimusta tästä asiasta ei ole, en voi tarjota mitään lisätietoja köyhdytetyn uraanin käytöstä. Neljännestä kysymyksestä, joka koskee Euroopan unionin operaatioihin osallistuvien sotilaiden ja siviilien turvallisuusmääräyksiä, haluan korostaa, että Eurooppa-neuvoston hyväksymän operatiivisen suunnitelman puitteissa operaation komentaja kantaa vastuun turvallisuusmääräyksistä ja hänen on toteutettava tarpeellisiksi katsomansa toimenpiteet. Hänen on tietysti samalla otettava huomioon myös operatiiviset rajoitukset."@fi⁷ "Merci beaucoup, Madame la Présidente. Au nom du Conseil, je souhaite remercier la députée d’avoir posé la question relative à l’interdiction mondiale, ou plutôt au traité mondial visant à l’interdiction des armes à l’uranium. Dans toutes les missions civiles de l’Union européenne, cette responsabilité incombe au chef de mission sous la direction du responsable civil de l’opération. Quant la dernière question, concernant le dialogue entre le Conseil européen et les États-Unis, les organisations non gouvernementales et les particuliers, je peux simplement dire que jusqu’à présent, cette question n’a pas été soulevée dans le cadre du dialogue avec les États-Unis, ni avec les autres parties mentionnées dans la question. Je suivrai en tout cas avec intérêt la suite du débat sur cette question. Merci. Bien sûr, les députés savent sans doute qu’un tel accord n’existe pas encore. Il n’existe pas d’accord visant à réglementer les armes à l’uranium appauvri au niveau multilatéral. On sait également qu’il n’y a pas d’unanimité à ce sujet au sein du Conseil. Un débat sur les effets des armes à l’uranium appauvri a été organisé récemment à l’ONU où, à la fin de l’année dernière, la Première Commission de l’ONU adopté une résolution intitulée «Effets de l’utilisation des armes et munitions contenant de l’uranium appauvri». Comme cela a déjà été mentionné, les États membres de l’Union européenne ont voté différemment sur cette résolution. Je le dirais très différemment: cinq pays ont voté pour, quatre ont voté contre, et tous les autres se sont abstenus. Il me semble que cela illustre assez fidèlement la situation actuelle de par le monde. Avec votre permission, j’aimerais à présent tenter brièvement de répondre aux questions posées. En ce qui concerne la première question relative à la résolution du Parlement européen concernant les armes biologiques et certains types d’armes conventionnelles, je tiens à faire remarquer que l’Union européenne a été, reste et restera particulièrement active dans ses efforts internationaux de mise en œuvre de la convention sur les armes biologiques et toxiques. L’Union européenne a notamment joué un rôle important lors du deuxième Atelier Conférence de 2006, et elle restera active pendant toute la durée du programme d’expert jusqu’au prochain Atelier-Conférence prévu en 2011. En ce qui concerne la convention sur les armes conventionnelles, l’Union européenne et ses États membres participent activement aux négociations actuelles, qui comprennent un débat sur les conséquences humanitaires des bombes à fragmentation. Les États membres se sont engagés à mettre en place, d’ici la fin de l’année et par le biais de négociations, un instrument légalement contraignant tenant compte de tous les aspects des bombes à fragmentation. En ce qui concerne la deuxième question, je me dois d’expliquer que jusqu’à présent, les armes contenant de l’uranium appauvri ne sont pas couvertes par la stratégie de l’Union européenne sur les armes de destruction massive. Un débat a lieu actuellement sur la question de savoir s’il est possible de compter ces munitions parmi les armes de destruction massive. En fait, certains considèrent que l’uranium appauvri est déjà couvert par la convention sur les armes conventionnelles; d’autres pensent que le Protocole n°3, qui fait partie de cette convention, devrait être élargi pour couvrir les projectiles et les ogives contenant de l’uranium appauvri. Bref, les débats se poursuivent. En ce qui concerne la troisième question, je dois dire clairement que le choix des équipements militaires, y compris celui des munitions utilisées lors d’opérations menées par l’Union européenne, relève strictement de la souveraineté des États membres. Et étant donné que nous ne possédons pas d’accord multilatéral sur le sujet, je ne peux pas donner davantage d’informations sur l’utilisation d’uranium appauvri. La quatrième question, concernant les mesures de sécurité pour protéger les militaires et les civils impliqués dans des opérations de l’Union européenne. Je dois souligner que c’est le responsable d’opération, dans les limites du plan opérationnel approuvé par le Conseil européen, qui est responsable des mesures de sécurité, et qui doit prendre toutes les mesures qu’il juge nécessaires. Il doit bien sûr tenir compte aussi des limites opérationnelles."@fr⁸ "Elnök asszony, nagyon köszönöm. A Tanács nevében én is szeretném megköszönni a képviselőknek, hogy feltették a globális betiltásra, illetve az uránfegyverek betiltására irányuló világszintű egyezményre vonatkozó kérdést. Az Európai Unió valamennyi civil missziójánál ezt a felelősséget a misszió vezetője viseli a civil műveleti parancsnok vezetése alatt. Az utolsó kérdésre, amely az Európai Tanács és az USA, a nem kormányzati szervezetek és egyének közötti párbeszédre utalt csak annyit mondhatok, hogy az Egyesült Államokkal folytatott párbeszédben ez a kérdés a mai napig nem vetődött fel — és a kérdésben említett többi fél vonatkozásában sem került említésre. Mindenesetre érdeklődéssel követem a további vitát erről a kérdésről. Köszönöm. A képviselők persze feltehetően tudatában vannak annak, hogy ilyen egyezmény nem létezik. Nincs olyan egyezmény, amely a szegényített uránt tartalmazó fegyvereket többoldalú szinten szabályozná. Ismert az is, hogy a Tanácson belül sincs teljes nézetazonosság. A szegényített uránt tartalmazó fegyverek hatásáról nemrég az ENSZ folytatott vitát, és a múlt év végén az ENSZ Első Bizottsága elfogadta a szegényített uránt tartalmazó fegyverek és lőszerek hatásáról szóló határozatot. Ahogy már korábban említésre került, az EU tagállamai eltérően szavaztak e határozatról. Mondhatnám, nagyon eltérően: öten szavaztak mellette, négyen ellene és az összes többi tartózkodott. Ez meglehetősen jól illusztrálja a jelenlegi helyzetet a világban. Engedelmükkel, szeretnék kísérletet tenni arra, hogy röviden válaszoljak néhány feltett kérdésre. Az Európai Parlamentnek a biológiai fegyverekről és egyes hagyományos fegyvertípusokról szóló határozatára irányuló első kérdést illetően rá szeretnék mutatni arra, hogy az Európai Unió, nemzetközi erőfeszítései között, komoly aktivitást fejtett ki a biológiai és a mérgező hatású fegyverekről szóló egyezmény megvalósítása érdekében, és így tesz a jelenben és majd a jövőben is. Az EU, egyebek között, fontos szerepet játszott a 2006-ban megrendezett második felülvizsgálati konferencián és ezen felül aktív marad a szakértői program időtartama alatt egészen a 2011-re ütemezett következő felülvizsgálati konferenciáig. A hagyományos fegyverekről szóló egyezményt illetően az Európai Unió és tagállamai aktívan vesznek részt a jelenleg folyó tárgyalásokban, amelyek alatt egy vitára is sor kerül a kazettás lőszerek humanitárius következményeiről. A tagállamok kötelezettséget vállaltak, hogy az év végéig tárgyalásos úton létrehoznak egy jogilag kötelező dokumentumot, amely a kazettás lőszerek valamennyi szempontját figyelembe veszi. A második kérdés vonatkozásában azt szeretném elmagyarázni, hogy a szegényített uránt tartalmazó fegyverek mindeddig nem is szerepeltek az Európai Unió tömegpusztító fegyverekkel foglalkozó stratégiájában. Jelenleg is tart a vita, hogy vajon lehetséges-e felvenni ezeket a lőszereket a tömegpusztító fegyverek közé. Az mindenesetre tény, hogy egyesek szerint a szegényített uránra a hagyományos fegyverekről szóló egyezmény vonatkozik; míg mások úgy gondolják, hogy az egyezmény részét képező 3. számú jegyzőkönyvbe be kellene venni a szegényített uránt tartalmazó lövedékeket és robbanófejeket. Röviden, még tartanak a viták. Ami a harmadik kérdést illeti, világossá kell tennem, hogy a katonai felszerelés kiválasztása, az Európai Unió által vezetett műveletekben felhasznált lőszereket is beleértve, a tagállamok hatáskörébe tartozik és mivel e kérdésre vonatkozóan nincs többoldalú egyezményünk, a szegényített uránról nem tudok további információval szolgálni. Az Európai Unió műveleteiben érintett katonákra és civilekre vonatkozó biztonsági rendelkezésekre irányuló negyedik kérdéssel kapcsolatban: szeretnék rámutatni, hogy a művelet parancsnoka az, aki az Európai Tanács által elfogadott műveleti terv keretében felel a biztonsági rendelkezésekért, és akinek meg kell hoznia az általa szükségesnek ítélt intézkedéseket. Ugyanakkor természetesen figyelembe kell vennie a műveleti korlátokat is."@hu¹¹ ". Signora Presidente, la ringrazio. A nome del Consiglio, desidero ringraziare l’onorevole deputato per aver posto la domanda riguardante la messa al bando a livello mondiale o il trattato globale per mettere al bando le armi all’uranio. In qualsiasi missione civile dell’Unione europea, tale responsabilità spetta al capo missione sotto la direzione del comandante dell’operazione civile. In quanto all’ultima domanda, relativa al dialogo tra il Consiglio europeo e gli USA, le organizzazioni non governative e i singoli, posso solo dire che fino a ora nel dialogo con gli Stati Uniti non è stata sollevata tale questione – né è stata ancora sollevata con la altre parti menzionate nell’interrogazione. In ogni caso, seguirò con interesse il resto della discussione su tale tema. Grazie. Certo, gli onorevoli deputati sono probabilmente consci del fatto che tale accordo non esiste ancora. Non vi è alcun accordo che regolerebbe le armi all’uranio impoverito a livello multilaterale. E’ altresì noto che non vi è l’unanimità in seno al Consiglio. Una discussione sugli effetti degli armamenti contenenti uranio impoverito si è tenuta di recente presso le Nazioni Unite, dove, alla fine dello scorso anno, la prima commissione dell’ONU ha adottato una risoluzione intitolata “Effetti dell’uso di armamenti e munizioni contenenti uranio impoverito”. Come si è già accennato, gli Stati membri dell’UE hanno tutti votato in modo diverso su tale risoluzione. Direi in modo molto diverso: cinque hanno votato a favore, quattro hanno votato contro e tutti gli altri si sono astenuti. Direi che questo è un quadro piuttosto buono dell’attuale situazione a livello mondiale. Con il vostro permesso, desidero ora cercare brevemente di rispondere alle specifiche domande che sono state poste. Per quanto concerne la prima domanda relativa alla risoluzione del Parlamento europeo sulle armi biologiche e alcuni tipi di armi convenzionali, desidero sottolineare che l’Unione europea è stata, è tuttora e continuerà a essere molto attiva nei suoi tentativi, fatti a livello internazionale, volti ad attuare la convenzione sulle armi biologiche e tossiche. Tra l’altro, l’UE ha giocato un ruolo importante in occasione della seconda conferenza d’esame del 2006 e sarà altresì attiva per la durata del programma di esperti sino alla prossima conferenza d’esame, in programma per il 2011. In merito alla convenzione sulle armi convenzionali, sia l’Unione europea che i suoi Stati membri partecipano attivamente ai negoziati attuali, che comprendono una discussione sulle conseguenze umanitarie delle bombe a grappolo. Gli Stati membri si sono impegnati a realizzare, entro la fine di quest’anno, attraverso i negoziati, uno strumento giuridicamente vincolante che terrà conto di tutti gli aspetti delle bombe a grappolo. Riguardo alla seconda domanda, desidero spiegare che a oggi le armi contenenti uranio impoverito non sono state inserite nella strategia dell’Unione europea relativa alle armi di distruzione di massa. E’ ancora in corso una discussione per vedere se è possibile inserire tali munizioni tra le armi di distruzione di massa. Vi sono in effetti alcuni che ritengono che l’uranio impoverito sia già coperto dalla convenzione sulle armi convenzionali; altri credono che il protocollo n. 3, che fa parte di tale convenzione, debba essere esteso per inserirvi la questione dei proiettili e delle testate contenenti uranio impoverito. In breve, i dibattiti sono ancora in corso. Relativamente alla terza questione, desidero chiarire che la scelta delle attrezzatura militari, tra cui le munizioni utilizzate nelle operazioni condotte dall’Unione europea, rientri nell’ambito di responsabilità degli Stati membri e, dato che non esiste un accordo multilaterale relativo a tale quesione, non posso fornire nessuna informazione aggiuntiva in merito all’utilizzo dell’uranio impoverito. La quarta domanda, riguardante le disposizioni di sicurezza per i soldati e i civili coinvolti nelle operazioni dell’Unione europea: desidero sottolineare che è il comandante dell’operazione, nel quadro del piano operativo approvato dal Consiglio europeo, ad essere responsabile delle disposizioni di sicurezza e che deve intraprendere qualsiasi misura che reputi necessaria. Certo, deve al contempo tener conto dei limiti operativi."@it¹² "Dėkoju jums, ponia Pirmininke. Tarybos vardu norėčiau padėkoti ir Europos Parlamento narei už iškeltą klausimą apie uždraudimą arba Pasaulinę urano ginklų uždraudimo sutartį. Ketvirtas klausimas yra apie Europos Sąjungos operacijose dalyvaujančių kareivių ir civilių saugumo sąlygas: turėčiau paminėti, kad pagal Europos Vadovų Tarybos galiojantį planą už saugumo sąlygas yra atsakingas operacijos vadas, kuris turi imtis bet kokių, jo nuomone, būtinų veiksmų. Žinoma, tuo pačiu metu jis privalo atsižvelgti į operatyvinius apribojimus. Bet kokiose Europos Sąjungos misijose tai yra misijos vadovo atsakomybė, jis atskaitingas civilinių operacijų vadui. O dėl Europos Vadovų Tarybos ir JAV, nevyriausybinių organizacijų bei asmenų dialogo, galiu pasakyti tik tiek, kad iki šiol šis klausimas dialoge nei su Jungtinėmis Valstijomis, nei su kitomis klausime minimomis šalimis nebuvo iškeltas. Bet kuriuo atveju atidžiai seksiu tolesnes diskusijas šiuo klausimu. Ačiū. Žinoma, nariai tikriausiai žino, kad tokio susitarimo dar nėra. Nėra susitarimo, kuris reguliuotų nusodrinto urano ginklų naudojimą daugiašaliu lygmeniu. Taip pat žinoma, kad Taryboje šiuo klausimu nėra vieningumo. Jungtinės Tautos neseniai organizavo diskusijas apie nusodrinto urano ginklų poveikį ir praėjusių metų pabaigoje JT pirmasis komitetas priėmė rezoliuciją pavadintą „Nusodrintojo urano ginkluotės naudojimo poveikis“. Kaip jau buvo minėta, visos ES šalys narės dėl šio nutarimo balsavo skirtingai. Sakyčiau, labai skirtingai: penkios balsavo už, keturios prieš, visos kitos susilaikė. Tai gana aiškiai atspindi dabartinę situaciją pasaulyje. Jums leidus, norėčiau pamėginti trumpai atsakyti į konkrečius man pateiktus klausimus. Kalbant pirmuoju klausimu, susijusiu su Europos Sąjungos rezoliucija dėl biologinių ginklų ir kai kurių rūšių įprastinės ginkluotės, noriu pasakyti, kad Europos Sąjunga stengėsi, tebesistengia ir toliau stengsis priimti konvenciją tarptautiniu mastu dėl biologinės ir toksinės ginkluotės. Be kitų veiksmų, ES suvaidino svarbų vaidmenį 2006 m. Antrojoje tyrimų konferencijoje bei toliau aktyviai dalyvaus besitęsiančioje ekspertų programoje iki kitos tyrimų konferencijos, numatytos 2011 m. Kalbant apie Įprastinių ginklų konvenciją, Europos Sąjunga ir jos šalys narės aktyviai dalyvauja šiuo metu vykstančiose derybose, įskaitant diskusijas apie kasetinių bombų naudojimo pasekmes. Šalys narės įsipareigojo iki šių metų pabaigos derybų būdu sukurti teisiškai įpareigojantį dokumentą, kuriame bus aptarti visi kasetinių bombų aspektai. Kalbėdamas antruoju klausimu, norėčiau paaiškinti, kad iki šiol nusodrinto urano ginklai nebuvo įtraukti į Europos Sąjungos masinio naikinimo ginklų strategiją. Šiuo metu tebevyksta diskusijos, ar apskritai įmanoma įtraukti tokią ginkluotę į masinio naikinimo ginkluotę. Tiesą sakant, yra manančių, kad Įprastinių ginklų konvencijoje nusodrintas uranas jau yra aprašytas, kiti mano, kad šios konvencijos dalis, protokolas Nr. 3, turėtų būti papildytas informacija apie nusodrinto urano svaidomuosius ginklus ir kovines galvutes. Trumpai tariant, diskusijos tebevyksta. Trečiuoju klausimu noriu patikinti, kad karinės įrangos pasirinkimas, įskaitant Europos Sąjungos operacijose naudojamą ginkluotę, priklauso šalių narių kompetencijai, ir atsižvelgiant į faktą, kad šiuo klausimu nėra daugiašalio susitarimo, negaliu pasiūlyti papildomos informacijos nusodrinto urano klausimu."@lt¹⁴ "Liels paldies, priekšsēdētājas kundze! Padomes vārdā es arī gribētu pateikties Eiropas Parlamenta locekļiem par jautājumu uzdošanu par vispasaules aizliegumu vai par starptautisko nolīgumu par urāna ieroču aizliegumu. Ikvienā Eiropas Savienības civilajā misijā šī atbildība ir misijas vadītājam, pakļaujoties civilās operācijas komandiera vadībai. Pēdējā jautājumā par dialogu starp Eiropas Padomi un ASV, nevalstiskajām organizācijām un privātpersonām es varu tikai teikt, ka līdz šim dialogs ar Savienotajām Valstīm šajā jautājumā nav sākts – tāpat kā tas nav sākts ar citām šajā jautājumā pieminētajām pusēm. Katrā gadījumā es ar interesi sekošu tālākām debatēm šajā jautājumā. Paldies. Protams, deputātiem noteikti ir zināms tas, ka šāda nolīguma vēl nav. Nav nolīguma, kas regulētu noplicinātā urāna ieročus daudzpusējā līmenī. Arī zināms, ka Padomē nav vienprātības. ANO ir nesen notikušas debates par ieročiem, kuros ir noplicināts urāns, bet pagājušā gada beigās ANO Pirmā komiteja pieņēma rezolūciju ar nosaukumu „Noplicināta urāna saturošu ieroču un munīcijas lietošanas sekas”. Kā jau minēts, par šo rezolūciju katra dalībvalsts balsoja atšķirīgi. Es teiktu, ļoti atšķirīgi: piecas balsoja par, četras balsoja pret to, un visas pārējās atturējās Es teiktu, ka tas diezgan labi parāda pašreizējo situāciju pasaulē. Ar jūsu atļauju es tagad gribētu īsumā mēģināt atbildēt uz noteiktiem jūsu uzdotiem jautājumiem. Pirmajā jautājumā par Eiropas Parlamenta rezolūciju par bioloģiskajiem ieročiem un dažu veidu parastiem ieročiem es gribētu atzīmēt, ka Eiropas Savienība ir bijusi, joprojām ir un būs ļoti aktīva savos starptautiskajos centienos īstenot konvenciju par bioloģiskajiem un toksiskajiem ieročiem. Cita starpā ES ir ieņēmusi nozīmīgu lomu 2006. gada Otrajā izpētes konferencē un `tās arī būs ļoti aktīva ekspertu programmas laikā līdz nākamajai izpētes konferencei, kas plānota 2011. gadā. Jautājumā par Konvenciju par standrtieročiem Eiropas Savienība un tās dalībvalstis aktīvi piedalās esošajās sarunās, kurās ir debates par kasešu bumbu humanitārajām sekām. Dalībvalstis ir sev uzdevušas līdz šī gada beigām sarunu ceļā panākt juridiski saistošu instrumentu, kas ņems vērā visus kasešu bumbu aspektus. Otrajā jautājumā es gribētu izskaidrot, ka līdz šim ieroči, kuros ir noplicināts urāns, nav iekļauti Eiropas Savienības stratēģijā nav masu iznīcināšanas ieročiem. Joprojām sagatavošanā ir debates par to, vai vispār iespējams iekļaut šādu bruņojumu masu iznīcināšanas ieročos. Patiesībā ir daži, kas domā, ka noplicinātam urānam jau piemērojama Konvencija par parastiem ieročiem; citi domā, ka Protokols Nr. 3, kas ir šīs konvencijas sastāvdaļa, ir jāpaplašina, lai ietvertu šāviņu un kaujas galviņu, kuros ir noplicināts urāns, jautājumu. Īsumā, debates turpinās. Trešajā jautājumā man jāpaskaidro, ka militārā aprīkojuma izvēle, ieskaitot bruņojumu, ko izmanto Eiropas Savienības veiktajās operācijās, ir dalībvalstu ziņā, un tā kā mums nav daudzpusēja nolīguma par šo jautājumu, es nevaru piedāvāt nekādu papildu informāciju par noplicināta urāna izmantošanu. Ceturtais jautājums par Eiropas Savienības operācijās iesaistīto karavīru un civiliedzīvotāju drošības pasākumiem: man jāatzīmē, ka tā ir komandieru operācija Eiropas Padomes apstiprinātā operatīvā plāna ietvaros, kuri uzņemas atbildību par drošības pasākumiem un kuriem jāveic visi pasākumi, kādus tie uzskata par nepieciešamiem. Protams, tai pat laikā viņam jāņem vērā operacionālie ierobežojumi."@lv¹³ "Hvala lepa spoštovana gospa predsedujoča. Zahvalil bi se tudi za poslansko vprašanje. V imenu Sveta bi se zahvalil za to vprašanje o svetovni prepovedi oziroma sporazumu o svetovni prepovedi orožja, ki vsebuje uran. Pri civilnih misijah Evropske unije pa ima takšno odgovornost vodja misije pod vodstvom poveljnika civilnih operacij. Zadnje vprašanje glede dialoga med Svetom Evropske unije in ZDA, nevladnimi organizacijami in posamezniki lahko zaenkrat rečem le, da doslej to vprašanje v pogovorih z Združenimi državami ni bilo izpostavljeno. Prav tako pa o tem vprašanju doslej še ni potekal dialog z drugimi akterji, ki jih omenja vprašanje. Vsekakor pa bom z zanimanjem prisluhnil nadaljnji razpravi o tej zadevi. Hvala lepa. Seveda se spoštovane poslanke in poslanci nedvomno zavedajo dejstva, da takšnega sporazuma doslej še ni. Ni sporazuma, ki bi urejal strelivo z osiromašenim uranom na multilateralni ravni. Ve pa se tudi, da prav tako ni soglasja znotraj Sveta. Razprava o učinkih orožja z osiromašenim uranom je nedavno potekala v Združenih narodih. Tam je prvi odbor generalne skupščine Združenih narodov konec lanskega leta sprejel resolucijo z naslovom "Učinki uporabe orožja in streliva, ki vsebuje osiromašeni uran", in bilo je že omenjeno, da so države članice EU v tej resoluciji glasovale različno, rekel bi zelo različno. Pet jih je glasovalo za, štiri proti, ostale so se vzdržale. To je zdaj stanje v Svetu, dokaj nazorno bi rekel. Dovolite mi, da sedaj poskušam na kratko odgovoriti na vprašanja, ki so bila konkretno postavljena. Glede prvega vprašanja, v zvezi z resolucijo Evropskega parlamenta glede biološkega orožja in nekaterih vrst konvencionalnega orožja, bi želel izpostaviti, da je Evropska unija bila, je in tudi bo še naprej zelo dejavna v mednarodnih prizadevanjih za izvajanje konvencije o biološkem in toksičnem orožju. Med drugim je odigrala ključno vlogo na drugi pregledni konferenci leta 2006, dejavna pa bo tudi v času trajanja izvedenskega programa do naslednje pregledne konference, ki je predvidena leta 2011. Kar zadeva konvencijo o konvencionalnem orožju, Evropska unija in njene države članice prav tako dejavno sodelujejo pri trenutnih pogajanjih, kjer poteka razprava o humanitarnih posledicah kasetnega streliva. Države članice so se zavezale, da bodo do konca letošnjega leta s pogajanji dosegle pravno zavezujoč instrument, ki bo obravnaval vse vidike kasetnega streliva. Glede drugega vprašanja naj pojasnim, da strelivo z osiromašenim uranom doslej ni bilo uvrščeno v strategijo Evropske unije o orožju za množično uničevanje. Trenutno še poteka razprava, ali je takšno strelivo sploh mogoče uvrstiti med orožje za množično uničevanje. Nekateri namreč menijo, da osiromašeni uran zajema že konvencija o konvencionalnem orožju, drugi so mnenja, da bi morali razširiti protokol številka 3 k tej konvenciji, ki bi zajel tudi vprašanje izstrelkov in bojnih glav z osiromašenih uranom. Razprave skratka še potekajo. Glede tretjega vprašanja naj pojasnim, da je opredelitev vojaške opreme, vključno s strelivom, ki se uporablja v operacijah Evropske unije, v pristojnosti držav članic in glede na to, da nimamo večstranskega sporazuma v zvezi s tem vprašanjem, ne morem postreči z dodatnimi informacijami glede uporabe osiromašenega urana. Četrto vprašanje glede zagotavljanja varnosti vojakov in civilistov, ki so udeleženi v operacijah Evropske unije, naj poudarim, da poveljnik operacije v okviru operativnega načrta, ki ga odobri Svet Evropske unije, nosi odgovornost za zagotavljanje te varnosti in mora sprejeti ukrepe za katere meni, da so potrebni, pri tem mora seveda upoštevati operativne omejitve."@mt¹⁵ "Mevrouw de Voorzitter, dank u zeer. Namens de Raad, wil ik ook graag de leden van het Europees Parlement bedanken voor het stellen van de vraag betreffende het wereldwijde verbod, of het wereldwijde verdrag om uraniumwapens te verbieden. Bij elke civiele missie van de Europese Unie, ligt deze verantwoordelijkheid bij het hoofd van de missie onder het leiderschap van de bevelhebber van de civiele operatie. Wat betreft de laatste vraag over de dialoog tussen de Europese Raad en de VS, niet-gouvernementele organisaties en individuen, kan ik alleen maar zeggen dat tot nu toe dat onderwerp in de dialoog met de Verenigde Staten niet aan de orde is gesteld – evenmin als het aan de orde is geweest met de andere partijen die zijn genoemd in de vraag. In elk geval zal ik het verdere debat over deze zaak met belangstelling volgen. Dank u. Natuurlijk zijn de leden zich waarschijnlijk bewust van het feit dat een dergelijke overeenkomst nog niet bestaat. Er is geen overeenkomst die wapens met verarmd uranium reguleert op een multilateraal niveau. Het is ook bekend dat er geen eenstemmigheid bestaat binnen de Raad. Er is recentelijk een debat geweest in de Verenigde Naties over de effecten van wapentuig dat verarmd uranium bevat, waarbij, eind vorig jaar het Eerste Comité van de VN een resolutie heeft aangenomen, getiteld: “Effecten van het gebruik van wapens en munitie die verarmd uranium bevatten”. Zoals reeds is gezegd hebben de EU-lidstaten allemaal verschillend over deze resolutie gestemd: vijf stemden vóór, vier stemden tegen, en alle andere leden onthielden zich van stemming. Ik zou zeggen dat dit een vrij goede illustratie is van de huidige situatie in de wereld. Als u het mij toestaat, zou ik nu graag in het kort willen proberen de speciale vragen die zijn gesteld te beantwoorden. Ten aanzien van de eerste vraag in verband met de resolutie van het Europees Parlement betreffende biologische wapens en een aantal soorten conventionele wapens, wil ik er graag op wijzen dat de Europese Unie zeer actief is geweest, nog is, en zal blijven in haar internationale inspanningen om het verdrag inzake biologisch en vergiftig wapentuig te implementeren. De EU speelde onder andere een belangrijke rol bij de Second Survey Conferentie in 2006 en ze zal ook actief zijn voor de duur van het deskundigenprogramma tot de volgende Survey Conferentie, die is gepland voor het jaar 2011. Wat betreft het Verdrag over Conventionele Wapens, nemen de Europese Unie en haar lidstaten actief deel aan de huidige onderhandelingen, waaronder een debat over de humanitaire consequenties van clusterbommen. De lidstaten hebben op zich genomen om tegen het eind van dit jaar, door onderhandelingen, een wettelijk bindend instrument tot stand te brengen dat alle aspecten van clusterbommen in overweging neemt. Wat betreft de tweede vraag, wil ik graag uitleggen dat tot nu toe wapens die verarmd uranium bevatten niet zijn inbegrepen in de strategie van de Europese Unie voor wapens van massavernietiging. Er is op het moment nog een discussie gaande over de vraag of het wel mogelijk is om dergelijke munitie tot massavernietigingswapens te rekenen. Er zijn in feite sommigen die denken dat verarmd uranium al wordt gedekt door het Verdrag over Conventionele Wapens; anderen denken dat Protocol Nr. 3, dat deel uitmaakt van dit Verdrag, zo moet worden uitgebreid dat het onderwerp projectielen en kernkoppen die verarmd uranium bevatten er ook binnen valt. Kortom, de discussies duren nog voort. Wat betreft de derde vraag, moet ik duidelijk maken dat de keus van militaire uitrusting, met inbegrip van de munitie die wordt gebruikt bij de operaties geleid door de Europese Unie, binnen de verantwoordelijkheid van de lidstaten ligt, en omdat we geen multilaterale overeenkomst hebben met betrekking tot dit onderwerp, kan ik geen aanvullende informatie geven over het gebruik van verarmd uranium. De vierde vraag, betreft veiligheidsmaatregelen voor de soldaten en burgers die betrokken zijn bij operaties van de Europese Unie: ik moet erop wijzen dat het de bevelhebber van de operatie is die, binnen het operatieplan dat is goedgekeurd door de Europese Raad, de verantwoordelijkheid draagt voor de veiligheidsmaatregelen, en die alle maatregelen moet nemen die hij noodzakelijk acht. Natuurlijk moet hij tegelijkertijd de operationele beperkingen in overweging nemen."@nl³ "Pani przewodnicząca! Bardzo pani dziękuję. Chciałbym również podziękować w imieniu Rady posłom za to, że postawili pytanie dotyczące globalnego zakazu lub ogólnoświatowego traktatu w sprawie zakazu broni opartych na uranie. W przypadku misji cywilnych Unii Europejskiej odpowiedzialność spoczywa na kierującym misją, pod przewodnictwem dowódcy operacji cywilnej. Co do ostatniego pytania, dotyczącego dialogu pomiędzy Radą Europejską a USA, organizacjami pozarządowymi i osobami, to mogę tylko powiedzieć, że jak dotychczas w dialogu z USA sprawa ta nie była jeszcze poruszana, tak samo, jak nie była poruszana z innymi stronami wymienionymi w tym pytaniu. W każdym razie z zainteresowaniem będę śledzić dalszą debatę w tej sprawie. Dziękuję. Posłowie do PE są zapewne świadomi faktu, że takie porozumienie jeszcze nie istnieje. Brakuje umowy, która regulowałaby kwestię zawierających zubożony uran broni na szczeblu multilateralnym. Wiadomo też, że nie ma w tej sprawie zgodności w Radzie. Debata w sprawie wpływu broni zawierających zubożony uran odbyła się ostatnio w ONZ, gdzie pod koniec zeszłego roku, Pierwszy Komitet ONZ przyjął rezolucję zatytułowaną „Skutki wykorzystywania uzbrojenia i amunicji zawierających zubożony uran”. Jak już wspomniano, wszystkie państwa członkowskie UE głosowały w sprawie tej rezolucji różnie. Powiedziałbym: bardzo różnie - pięć głosowało za, cztery przeciw, a wszystkie pozostałe wstrzymały się od głosu. Powiedziałbym, że jest to dość dobre odzwierciedlenie sytuacji na świecie. Za państwa pozwoleniem spróbuję teraz odpowiedzieć pokrótce na poszczególne zadane mi pytania. Jeśli chodzi o pierwsze pytanie dotyczące rezolucji Parlamentu Europejskiego w sprawie broni biologicznej i niektórych typów broni konwencjonalnej, chciałbym wskazać, że Unia Europejska działała, działa i będzie działać bardzo aktywnie w trakcie swoich międzynarodowych zabiegów na rzecz wdrożenia konwencji w sprawie broni biologicznych i toksycznych. UE odgrywała między innymi ważną rolę w trakcie drugiej konferencji badawczej w 2006 r. i będzie również działać aktywnie przez okres trwania programu specjalistycznego, do czasu następnej konferencji badawczej, zaplanowanej na 2011 r. Jeśli chodzi o konwencję o broniach konwencjonalnych, zarówno Unia Europejska, jak i jej państwa członkowskie uczestniczą czynnie w bieżących negocjacjach, poświęconych społecznym następstwom użycia bomb kasetowych. Państwa członkowskie zobowiązały się, że przed końcem tego roku uzgodnią, drogą negocjacji, wiążący prawnie instrument, który uwzględni wszystkie aspekty dotyczące bomb kasetowych. Jeśli chodzi o drugie pytanie, chciałbym wyjaśnić, że, jak dotychczas, bronie zawierające zubożony uran nie zostały włączone do strategii Unii Europejskiej dotyczącej broni masowego rażenia. Wciąż trwa debata dotycząca tego, czy w ogóle jest możliwe włączenie takiej amunicji do kategorii broni masowego rażenia. Są w istocie tacy, którzy uważają, że zubożony uran już jest objęty konwencją w sprawie broni konwencjonalnych; inni są zdania, że należałoby rozszerzyć protokół nr 3, stanowiący część tej konwencji, aby objąć nim pociski i głowice bojowe zawierające zubożony uran. Krótko mówiąc, debaty wciąż trwają. Jeśli chodzi o trzecie pytanie, powinienem wyjaśnić, że wybór wyposażenia wojskowego, w tym amunicji używanej w operacjach prowadzonych przez Unię Europejską, leży w kompetencjach państw członkowskich, a ponieważ nie mamy wielostronnego porozumienia w tej sprawie, nie mogę udzielić żadnych dodatkowych informacji dotyczących użycia zubożonego uranu. Czwarte pytanie - dotyczące przepisów bezpieczeństwa dla żołnierzy i osób cywilnych uczestniczących w operacjach Unii Europejskiej: chciałbym wskazać, że odpowiedzialność ponosi dowodzący operacją, w ramach planu operacyjnego zatwierdzonego przez Radę Europejską, który musi również podejmować wszelkie środki, jakie uzna za niezbędne. Oczywiście musi on w tym samym czasie brać pod uwagę ograniczenia operacyjne."@pl¹⁶ "Senhora Presidente, muito obrigado. Em nome do Conselho, também gostaria de agradecer esta pergunta sobre a proibição global ou sobre o tratado global para proibir as armas de urânio. Nas missões civis da União Europeia, a responsabilidade recai sobre o chefe de missão, agindo sob a liderança do comandante da operação civil. Relativamente à última pergunta, sobre o diálogo entre o Conselho Europeu e os EUA, organizações não-governamentais e indivíduos, tudo o que posso dizer é que esta questão ainda não foi levantada nas conversações com os Estados Unidos até agora - e também ainda não se falou sobre isso com as outras partes mencionadas na pergunta. De qualquer forma, pretendo acompanhar com interesse o debate sobre esta questão. Obrigado. Os colegas estarão provavelmente cientes do facto de tal acordo ainda não existir. Não há nenhum compromisso a nível multilateral para regulamentar as armas de urânio empobrecido. Sabe-se também que no Conselho não há consenso sobre esta questão. Recentemente teve lugar nas Nações Unidas um debate sobre os efeitos das armas de urânio empobrecido e, no final do ano passado, o Primeiro Comité das Nações Unidas aprovou uma resolução intitulada 'Efeitos da utilização de armamentos e munições com urânio empobrecido'. Como já foi dito, os Estados-Membros da União Europeia votaram de maneira diferente em relação a esta resolução. E eu diria muito diferente: cinco votaram a favor, quatro votaram contra e o resto absteve-se. Parece-me que isso ilustra muito bem o que se está a passar no mundo. Se me permitem, gostaria agora de tentar dar uma breve resposta às questões que foram colocadas. Quanto à primeira pergunta, sobre a resolução do Parlamento Europeu relativa a armas biológicas e alguns tipos de armas convencionais, gostaria de esclarecer que a União Europeia tem sido, é e continuará a ser extremamente activa nos seus esforços internacionais em prol da Convenção sobre Armas Biológicas e Toxínicas. A UE teve um papel importante na Conferência de Revisão de 2006 e continuará activa enquanto durar o programa de especialistas até a próxima Conferência de Revisão, agendada para 2011. Relativamente à Convenção sobre Armas Convencionais, a União Europeia e os seus Estados-Membros estão a participar activamente nas actuais negociações, que incluem um debate sobre as consequências humanitárias das bombas de fragmentação. Os Estados-Membros assumiram o compromisso de proceder a negociações de modo a alcançar, até ao fim do ano, um acordo vinculativo englobando todos os aspectos das bombas de fragmentação. Quanto à segunda pergunta, gostaria de esclarecer que, até ao momento, as armas contendo urânio empobrecido não estão incluídas na estratégia da União Europeia para as armas de destruição maciça. De momento está a decorrer um debate sobre a possibilidade de considerar esse tipo de munições como armas de destruição maciça. Há quem diga que o urânio empobrecido já está abrangido pela Convenção sobre Armas Convencionais; há quem pense que o Protocolo III, que faz parte dessa Convenção, deveria ser alargado de modo a incluir os projécteis e as ogivas contendo urânio empobrecido. Em suma, a questão ainda está a ser discutida. Em relação à terceira pergunta, quero deixar claro que a escolha de equipamentos militares, incluindo as munições utilizadas nas operações conduzidas pela União Europeia, é feita por cada Estado-Membro. Como não existe um acordo multilateral sobre esta questão, não posso facultar mais informações sobre a utilização de urânio empobrecido. Passemos à quarta pergunta, sobre as medidas de segurança para proteger os militares e civis envolvidos em operações da União Europeia: gostaria de esclarecer que o comandante da operação, agindo em conformidade com o plano operacional aprovado pelo Conselho Europeu, é o responsável pelas provisões de segurança e é ele quem deve tomar as medidas que julgar necessárias. Logicamente, ele também terá de levar em conta as limitações da operação."@pt¹⁷ "Hvala lepa spoštovana gospa predsedujoča. Zahvalil bi se tudi za poslansko vprašanje. V imenu Sveta bi se zahvalil za to vprašanje o svetovni prepovedi oziroma sporazumu o svetovni prepovedi orožja, ki vsebuje uran. Pri civilnih misijah Evropske unije pa ima takšno odgovornost vodja misije pod vodstvom poveljnika civilnih operacij. Zadnje vprašanje glede dialoga med Svetom Evropske unije in ZDA, nevladnimi organizacijami in posamezniki lahko zaenkrat rečem le, da doslej to vprašanje v pogovorih z Združenimi državami ni bilo izpostavljeno. Prav tako pa o tem vprašanju doslej še ni potekal dialog z drugimi akterji, ki jih omenja vprašanje. Vsekakor pa bom z zanimanjem prisluhnil nadaljnji razpravi o tej zadevi. Hvala lepa. Seveda se spoštovane poslanke in poslanci nedvomno zavedajo dejstva, da takšnega sporazuma doslej še ni. Ni sporazuma, ki bi urejal strelivo z osiromašenim uranom na multilateralni ravni. Ve pa se tudi, da prav tako ni soglasja znotraj Sveta. Razprava o učinkih orožja z osiromašenim uranom je nedavno potekala v Združenih narodih. Tam je prvi odbor generalne skupščine Združenih narodov konec lanskega leta sprejel resolucijo z naslovom "Učinki uporabe orožja in streliva, ki vsebuje osiromašeni uran", in bilo je že omenjeno, da so države članice EU v tej resoluciji glasovale različno, rekel bi zelo različno. Pet jih je glasovalo za, štiri proti, ostale so se vzdržale. To je zdaj stanje v Svetu, dokaj nazorno bi rekel. Dovolite mi, da sedaj poskušam na kratko odgovoriti na vprašanja, ki so bila konkretno postavljena. Glede prvega vprašanja, v zvezi z resolucijo Evropskega parlamenta glede biološkega orožja in nekaterih vrst konvencionalnega orožja, bi želel izpostaviti, da je Evropska unija bila, je in tudi bo še naprej zelo dejavna v mednarodnih prizadevanjih za izvajanje konvencije o biološkem in toksičnem orožju. Med drugim je odigrala ključno vlogo na drugi pregledni konferenci leta 2006, dejavna pa bo tudi v času trajanja izvedenskega programa do naslednje pregledne konference, ki je predvidena leta 2011. Kar zadeva konvencijo o konvencionalnem orožju, Evropska unija in njene države članice prav tako dejavno sodelujejo pri trenutnih pogajanjih, kjer poteka razprava o humanitarnih posledicah kasetnega streliva. Države članice so se zavezale, da bodo do konca letošnjega leta s pogajanji dosegle pravno zavezujoč instrument, ki bo obravnaval vse vidike kasetnega streliva. Glede drugega vprašanja naj pojasnim, da strelivo z osiromašenim uranom doslej ni bilo uvrščeno v strategijo Evropske unije o orožju za množično uničevanje. Trenutno še poteka razprava, ali je takšno strelivo sploh mogoče uvrstiti med orožje za množično uničevanje. Nekateri namreč menijo, da osiromašeni uran zajema že konvencija o konvencionalnem orožju, drugi so mnenja, da bi morali razširiti protokol številka 3 k tej konvenciji, ki bi zajel tudi vprašanje izstrelkov in bojnih glav z osiromašenih uranom. Razprave skratka še potekajo. Glede tretjega vprašanja naj pojasnim, da je opredelitev vojaške opreme, vključno s strelivom, ki se uporablja v operacijah Evropske unije, v pristojnosti držav članic in glede na to, da nimamo večstranskega sporazuma v zvezi s tem vprašanjem, ne morem postreči z dodatnimi informacijami glede uporabe osiromašenega urana. Četrto vprašanje glede zagotavljanja varnosti vojakov in civilistov, ki so udeleženi v operacijah Evropske unije, naj poudarim, da poveljnik operacije v okviru operativnega načrta, ki ga odobri Svet Evropske unije, nosi odgovornost za zagotavljanje te varnosti in mora sprejeti ukrepe za katere meni, da so potrebni, pri tem mora seveda upoštevati operativne omejitve."@ro¹⁸ "Ďakujem veľmi pekne, vážená pani predsedajúca. V mene Rady by som tiež chcel poďakovať poslancom EP za predloženie otázky týkajúcej sa celosvetového zákazu alebo celosvetovej zmluvy o zákaze uránových zbraní. V prípade všetkých civilných misií Európskej únie je za tieto otázky zodpovedný vedúci misie pod vedením veliteľa civilnej operácie. Pokiaľ ide o poslednú otázku týkajúcu sa dialógu medzi Európskou radou a USA, mimovládnymi organizáciami a jednotlivcami, môžem len povedať, že doteraz nebol otvorený dialóg s USA o tejto záležitosti, ani s inými stranami spomínanými v tejto otázke. V každom prípade budem ďalej so záujmom sledovať diskusiu na túto tému. Ďakujem. Samozrejme, poslanci si pravdepodobne uvedomujú, že takáto dohoda zatiaľ neexistuje. Neexistuje žiadna dohoda, ktorou by sa upravovali zbrane obsahujúce ochudobnený urán na viacstrannej úrovni. Rovnako je známe, že stanovisko Rady k tejto otázke nie je jednoznačné. Nedávno v rámci Organizácie Spojených národov prebehla diskusia o vplyvoch výzbroje obsahujúcej ochudobnený urán, pričom na konci minulého roku prvý výbor Valného zhromaždenia prijal rezolúciu s názvom Účinky používania výzbroje a munície s obsahom ochudobneného uránu. Ako už bolo uvedené, členské štáty EÚ o tejto rezolúcii hlasovali rôzne. Povedal by som, že veľmi rôznym spôsobom. Päť hlasovalo v prospech, štyri v neprospech a všetky ostatné sa hlasovania zdržali. Povedal by som, že ide o celkom dobrú ilustráciu súčasnej situácie vo svete. S vaším dovolením by som sa veľmi stručne pokúsil odpovedať na osobitné otázky, ktoré boli položené. Pokiaľ ide o prvú otázku v súvislosti s uznesením Európskeho parlamentu týkajúceho sa biologických zbraní a niektorých typov konvenčných zbraní, chcel by som zdôrazniť, že Európska únia bola, je a naďalej bude veľmi aktívna vo svojom medzinárodnom snažení o vykonávanie Dohovoru o biologických a toxických zbraniach. Okrem iného EÚ zohrávala významnú úlohu na druhej konferencii venovanej posúdeniu v roku 2006 a rovnako bude aktívna počas trvania odborného programu do ďalšej konferencie venovanej posúdeniu naplánovanej na rok 2011. Pokiaľ ide o dohovor o konvenčných zbraniach, Európska únia a jej členské štáty sa aktívne podieľajú na súčasných rokovaniach, do ktorých je zahrnutá diskusia o humanitárnych následkoch trieštivých bômb. Členské štáty sa zaviazali do konca tohto roku dosiahnuť prostredníctvom rokovaní právne záväzný nástroj, v ktorom sa budú zohľadňovať všetky aspekty trieštivých bômb. Pokiaľ ide o druhú otázku, chcel by som objasniť, že zbrane obsahujúce ochudobnený urán neboli zahrnuté do stratégie Európskej únie proti zbraniam hromadného ničenia. V súčasnosti stále prebieha diskusia o tom, či je vôbec možné zahrnúť takúto muníciu medzi zbrane hromadného ničenia. V skutočnosti existujú niektorí, ktorí sa domnievajú, že na ochudobnený urán sa vzťahuje dohovor o konvenčných zbraniach, iní sa domnievajú, že protokol 3, ktorý je súčasťou tohto dohovoru, by sa mal rozšíriť, aby boli do neho začlenené otázky projektilov a hlavíc obsahujúcich ochudobnený urán. V krátkosti, diskusie stále prebiehajú. Pokiaľ ide o tretiu otázku, chcel by som objasniť, že výber vojnového zariadenia vrátane munície využívanej v rámci operácií, ktoré vedie Európska únia, je v právomoci členských štátov a keďže nedisponujeme viacstrannou dohodu týkajúcou sa tejto záležitosti, nemôžem poskytnúť žiadne dodatočné informácie o využívaní ochudobneného uránu. Pokiaľ ide o štvrtú otázku, ktorá sa týka bezpečnostných záruk pre vojakov a civilistov zapojených do operácií Európskej únie, v tejto súvislosti by som chcel zdôrazniť, že za bezpečnostné záruky nesie zodpovednosť veliteľ operácie, v rámci operačného plánu schváleného Európskou radou, a tento veliteľ musí prijať opatrenia, ktoré považuje za nevyhnutné. Samozrejme, musí zároveň zohľadňovať operačné obmedzenia."@sk¹⁹ "Fru talman! Tack så mycket. I rådets namn vill jag även tacka parlamentsledamoten för att ha ställt frågan om det globala förbudet, eller det globala fördraget om förbud mot uranvapen. I alla Europeiska unionens civila uppdrag vilar detta ansvar på chefen för uppdraget under den civila operativa befälhavarens ledning. När det gäller den sista frågan, om dialogen mellan Europeiska rådet och Förenta staterna, icke-statliga organisationer och enskilda personer, kan jag bara säga att hittills har denna fråga inte tagits upp i dialogen med Förenta staterna – och den har inte heller tagits upp med de andra parter som nämns i frågan. I alla händelser kommer jag att följa debatten om denna fråga med intresse. Tack. Ledamöterna är naturligtvis säkert medvetna om att ett sådant avtal ännu inte finns. Det finns inget avtal som skulle kunna reglera vapen med utarmat uran på multilateral nivå. Det är också känt att det inte finns någon enhällighet inom rådet. En debatt om effekterna av de vapen som innehåller utarmat uran har nyligen hållits i Förenta nationerna där FN:s första kommitté i slutet av förra året antog resolutionen ”Effekter av användningen av krigsmateriel och ammunition som innehåller utarmat uran”. Såsom redan har nämnts röstade alla EU:s medlemsstater olika om denna resolution. Jag skulle vilja säga att de röstade mycket olika – fem röstade för, fyra röstade mot och alla andra avstod från att rösta. Jag vill påstå att detta är en ganska god illustration av den rådande situationen i världen. Med ert tillstånd vill jag nu kort försöka besvara de specifika frågor som har ställts. När det gäller den första frågan i samband med Europaparlamentets resolution om biologiska vapen och vissa typer av konventionella vapen vill jag påpeka att Europeiska unionen har varit, fortfarande är och kommer att fortsätta att vara mycket aktiv i sin internationella strävan att genomföra konventionen om biologiska och giftiga vapen. EU spelade bland annat en viktig roll i den andra undersökningskonferensen 2006 och kommer även att vara aktiv under hela expertprogrammet fram till nästa undersökningskonferens, som planeras till 2011. När det gäller konventionen om konventionella vapen deltar både Europeiska unionen och dess medlemsstater aktivt i de pågående förhandlingarna, vilka innefattar en debatt om de humanitära konsekvenserna av klusterbomber. Medlemsstaterna har åtagit sig att till slutet av det här året genom förhandlingar uppnå ett juridiskt bindande instrument som kommer att ta hänsyn till alla aspekter på klusterbomber. När det gäller den andra frågan vill jag förklara att vapen som innehåller utarmat uran hittills inte har ingått i Europeiska unionens strategi för massförstörelsevapen. En debatt pågår fortfarande om huruvida det alls är möjligt att räkna sådan ammunition till massförstörelsevapen. Det finns faktiskt en del personer som anser att utarmat uran redan täcks av konventionen om konventionella vapen. Andra anser att protokoll nr 3, som är en del av denna konvention, bör utvidgas till att även omfatta frågan om projektiler och stridsspetsar som innehåller utarmat uran. I korthet pågår debatterna fortfarande. När det gäller den tredje frågan bör jag klargöra att valet av militär utrustning, inklusive den ammunition som används i operationer av Europeiska unionen, ligger inom medlemsstaternas ansvarsområde, och med tanke på att vi inte har något multilateralt avtal i denna fråga kan jag inte erbjuda någon mer information om användningen av utarmat uran. Den fjärde frågan rör säkerhetsbestämmelser för de soldater och civila som är involverade i Europeiska unionens operationer. Jag bör påpeka att det är befälhavaren för operationen, inom den operativa plan som har godkänts av Europeiska rådet, som bär ansvaret för säkerhetsbestämmelser, och som måste vidta de åtgärder som han anser är nödvändiga. Samtidigt måste han naturligtvis ta hänsyn till operativa begränsningar."@sv²²
lpv:unclassifiedMetadata	"Janez Lenarčič,"^18,20,15 "predsedujoči Svetu"^18,20,15