Local view for "http://purl.org/linkedpolitics/eu/plenary/2008-02-20-Speech-3-452"

Predicate	Value (sorted: default)
rdf:type	lpv_eu:Speech⁶
dcterms:Date	"2008-02-20"^^xsd:date⁶
dcterms:Is Part Of	lp_eu:Cooperarea ştiinţifică cu Africa (dezbatere)⁶
dcterms:Language	"sl"^^xsd:language⁶
lpv:document identification number	"en.20080220.19.3-452"⁶
lpv:hasSubsequent	lp_eu:2008-02-20-Speech-3-453⁶
lpv:speaker	lp:Romana Jordan⁶
lpv:spoken text	"Afrika ima več kot 13 % svetovnega prebivalstva, pa le dober odstotek vseh znanstvenikov. Za raziskave in razvoj namenja ta celina le 0,3 % BDP. Hkrati pa se Evropa srečuje z dvema pomembnima globalnima izzivoma, na katera lahko uspešno odgovorimo le z globalnim delovanjem. Tudi na znanstveno-raziskovalnem področju. Prvi so tako imenovani razvojni cilji tisočletja za izkoreninjenje revščine v svetu. Slabo zdravstveno stanje ali celo smrt odraslih oseb v aktivnem življenjskem obdobju namreč lahko pahne v revščino mlajše in starejše generacije iste družine. Pri izkoriščanju zmogljivosti sedmega okvirnega programa moramo biti dovolj odprti, da ne vlagamo sredstev le v raziskave bolezni, ki tarejo evropsko prebivalstvo. Ustrezen odgovor moramo najti tudi za bolezni, ki predstavljajo globalno grožnjo. Takšna je na primer aids, ki je do leta 2006 pokončal že kot 2 milijona ljudi. Drugi izziv so podnebne spremembe. Podatki kažejo, da bo zaradi njih najbolj prizadeto najrevnejše prebivalstvo. Evropa mora sprejeti svoj del odgovornosti in sodelovati tako pri ukrepih prilaganja na podnebne spremembe, kot tudi pri ukrepih omejevanja globalnega segrevanja. V sedmem okvirnem programu lahko sodelujejo tudi znanstveniki iz tretjih držav. Vendar nam le-ti sporočajo, da imajo za sodelovanje premajhne zmogljivosti. Velik potencial za zmanjšanje razlik predstavljajo mehanizmi v okviru razvojnih politik. Vendar moramo prekiniti s tradicionalnim sodelovanjem, ki temelji zgolj na pomoči. Oblikovanje partnerskega odnosa pomeni vključitev znanosti, tehnologije in inovacij v naše razvojne politike."@sl²⁰
lpv:spokenAs	member; ITRE (2007-01-31--2009-07-13)²³ vice-chair; DEVE (2007-02-01--2009-07-13)²³ member; Delegation for relations with the United States (2007-03-14--2009-07-13)²³ member; EPP-ED (2004-07-20--2009-07-13)²³ substitute; BUDG (2007-01-31--2009-07-13)²³ substitute; Delegation for relations with Canada (2007-03-14--2009-07-13)²³ member; Temporary Committee on Climate Change (2007-05-10--2009-02-04)²³ unknown; Slovenska demokratska stranka (2004-07-20--2009-07-13)²³
lpv:translated text	"Afrika má více než 13 % celkového světového obyvatelstva, ale pouze 1 % vědců na světě. Vynakládá pouze 0,3 % HDP na výzkum a vývoj. Zároveň před Evropou stojí dvě hlavní globální výzvy, kterým lze úspěšně čelit pouze činností na globální úrovni. To platí i pro vědecký výzkum. První výzvou jsou takzvané rozvojové cíle tisíciletí k vymýcení chudoby ve světě. Chatrné zdraví či umírání dospělých ve věku, kdy by měli být ještě aktivní, může uvrhnout rodiny mladších i starších generací do chudoby. Při vynakládání prostředků dle Sedmého rámcového programu musíme zajistit dostatečnou transparentnost, abychom neinvestovali zdroje pouze do výzkumu chorob, které postihují evropské obyvatelstvo. Musíme najít také vhodné řešení u chorob, které představují globální hrozbu, jakými jsou AIDS, který si v roce 2006 vyžádal více než 2 miliony životů. Další výzvou je změna klimatu. Dostupné údaje ukazují, že ta nejvíce postihuje chudé. Evropa musí přijmout svůj podíl odpovědnosti a spolupracovat na opatřeních vedoucích k přizpůsobení se změně klimatu a na opatřeních vedoucích k omezení globálního oteplování. Sedmý rámcový program by se mohl vztahovat také na vědce z rozvojových zemí. Vzkaz, který nám adresují, však zní, že jejich prostředky pro tuto spolupráci jsou příliš malé. Mechanismy v rámci rozvojové politiky skýtají velký potenciál pro snížení rozdílů. Musíme však ukončit tradiční spolupráci založenou pouze na pomoci. Vytváření partnerství znamená, že do naší rozvojové politiky musíme zahrnout vědu, technologie a inovace."@cs¹ "Hr. formand! Afrika har mere end 13 % af verdens samlede befolkning, men kun 1 % af verdens videnskabsfolk. Landet bruger kun 0,3 % af sit BNP på forskning og udvikling. Samtidig står Europa over for to store globale problemer, som kun kan løses tilfredsstillende ved global handling. Dette gælder også for videnskabelig forskning. Det første problem består i de såkaldte milliniumudviklingsmåls tilsagn om at udrydde verdens fattigdom. Voksnes dårlige helbredstilstand eller død, i en alder, hvor de stadig kunne være aktive, kan tvinge de yngre og ældre generationer i disse familier ud i fattigdom. Når vi anvender mulighederne i det syvende rammeprogram, må vi være tilstrækkelig bevidste om, at vi ikke kun tildeler ressourcer til forskning i sygdomme, som rammer den europæiske befolkning. Vi må også finde en passende løsning på sygdomme, som udgør en global trussel såsom aids, der slog mere end 2 millioner mennesker ihjel i 2006. Det andet problem er klimaforandringer. Data viser, at klimaforandringer påvirker de fattige mest. Europa må tage sin del af ansvaret og samarbejde i en udstrækning, så der sker en tilpasning til klimaændringerne og så der også sker en begrænsning i den globale opvarmning. Det syvende rammeprogram kunne også omfatte videnskabsfolk fra udviklingslande. Den besked, som vi får fra dem, er imidlertid, at deres forudsætninger for dette samarbejde er for ringe. Mekanismerne inden for rammerne af udviklingspolitik giver gode muligheder for at reducere forskellene. Dog må vi sætte en stopper for det traditionelle samarbejde, som udelukkende baserer sig på støtte. Et partnerskab betyder, at vi skal inddrage videnskab, teknologi og innovation i vores udviklingspolitikker."@da² "In Afrika leben über 13 % der Weltbevölkerung, jedoch nur 1 % der Wissenschaftler der Erde. Afrika investiert lediglich 0,3 % seines Bruttosozialprodukts in Forschung und Entwicklung. Gleichzeitig steht Europa vor zwei großen globalen Herausforderungen, die nur durch weltumspannendes Handeln erfolgreich gemeistert werden können. Das gilt auch für die wissenschaftliche Forschung. Die erste Herausforderung besteht in der Beseitigung der Armut in der Welt als Teil der so genannten Millennium-Entwicklungsziele. Der schlechte Gesundheitszustand bzw. die kurze Lebenserwartung von erwachsenen Menschen, die altersmäßig eigentlich noch arbeitsfähig wären, zwingt unter Umständen jüngere und ältere Generationen ihrer Familie in die Armut. Im Rahmen der Nutzung der Möglichkeiten des Siebten Rahmenprogramms müssen wir dafür sorgen, dass Ressourcen nicht nur in die Erforschung von Krankheiten investiert werden, die die europäische Bevölkerung betreffen, sondern auch angemessene Lösungen für Krankheiten gefunden werden, die eine globale Bedrohung darstellen, wie beispielsweise AIDS, woran im Jahr 2006 über zwei Millionen Menschen starben. Die zweite Herausforderung stellt der Klimawandel dar. Die verfügbaren Daten weisen darauf hin, dass vor allem arme Menschen betroffen sind. Europa muss seinen Teil der Verantwortung annehmen und bei Maßnahmen zum Klimaschutz sowie zur Eindämmung der globalen Erwärmung zusammenarbeiten. Das Siebte Rahmenprogramm könnte auch Wissenschaftler aus Entwicklungsländern einbeziehen, die allerdings die Auffassung vertreten, ihre Möglichkeiten für diese Art der Zusammenarbeit seien zu bescheiden. Die Mechanismen im Rahmen der Entwicklungspolitik bieten große Potentiale für die Nivellierung dieser Unterschiede. Allerdings sollte die rein auf Entwicklungshilfe beruhende traditionelle Zusammenarbeit ein Ende finden. Eine Partnerschaft bedeutet, dass Wissenschaft, Technik und Innovation Eingang in die Entwicklungspolitik der EU finden."@de⁹ "Η Αφρική έχει περισσότερο από το 13% του συνολικού παγκόσμιου πληθυσμού, μόνο όμως το 1% των επιστημόνων στον κόσμο. Δαπανά μόλις το 0,3% του ΑΕΠ της στην έρευνα και ανάπτυξη. Την ίδια στιγμή, η Ευρώπη έρχεται αντιμέτωπη με δύο μείζονες παγκόσμιες προκλήσεις, που μπορούν να αντιμετωπιστούν επιτυχώς με παγκόσμια δράση. Αυτό ισχύει επίσης και στην επιστημονική έρευνα. Η πρώτη πρόκληση συνίσταται στους λεγόμενους αναπτυξιακούς στόχους της χιλιετίας για την εξάλειψη της παγκόσμιας φτώχειας. Η κακή υγεία ή ο θάνατος ενηλίκων σε μια εποχή όπου θα μπορούσαν να είναι ακόμη ενεργοί ενδέχεται να σπρώξει νεότερες και πρεσβύτερες γενιές της οικογένειάς τους στη φτώχεια. Όταν χρησιμοποιούμε τις διευκολύνσεις του Έβδομου Προγράμματος Πλαίσιο, πρέπει σε περιβάλλον επαρκούς διαφάνειας να μην επενδύουμε πόρους μόνο για την έρευνα ασθενειών που πλήττουν τον ευρωπαϊκό πληθυσμό. Πρέπει να βρούμε και μια ενδεδειγμένη λύση για ασθένειες που αποτελούν παγκόσμια απειλή, όπως είναι το AIDS, το οποίο προκάλεσε τον θάνατο περισσότερων από 2 εκατομμύρια ανθρώπων το 2006. Η άλλη πρόκληση είναι η αλλαγή του κλίματος. Τα στοιχεία δείχνουν ότι πλήττει κατεξοχήν τους φτωχούς. Η Ευρώπη πρέπει να αποδεχθεί το μερίδιο ευθύνης της και να συνεργαστεί σε μέτρα για την προσαρμογή στην αλλαγή του κλίματος, καθώς και σε μέτρα για τον περιορισμό της υπερθέρμανσης του πλανήτη. Το Έβδομο Πρόγραμμα Πλαίσιο δύναται, επίσης, να συμπεριλάβει επιστήμονες από αναπτυσσόμενες χώρες. Ωστόσο, το μήνυμα που έρχεται από αυτές είναι ότι οι υποδομές τους γι’ αυτήν τη συνεργασία είναι εξαιρετικά ισχνές. Οι μηχανισμοί στα πλαίσια της αναπτυξιακής πολιτικής παρέχουν μεγάλες δυνατότητες για τη μείωση των διαφορών. Ωστόσο, πρέπει να θέσουμε ένα τέρμα στην παραδοσιακή συνεργασία που βασίζεται αποκλειστικά στη βοήθεια. Η διαμόρφωση εταιρικής σχέσης σημαίνει ότι πρέπει να συμπεριλάβουμε την επιστήμη, την τεχνολογία και την καινοτομία στις αναπτυξιακές πολιτικές μας."@el¹⁰ "Africa has more than 13% of the total world population, but only 1% of the world’s scientists. It spends only 0.3% of its GNP on research and development. At the same time, Europe is faced with two major global challenges which can only be successfully met by global action. This also applies to scientific research. The first challenge consists of the so-called millennium development goals to eradicate world poverty. The poor health or death of adults at an age when they could still be active may push younger and older generations of their family into poverty. When using the facilities of the Seventh Framework Programme, we must be sufficiently transparent not to invest resources only for research into diseases which afflict the European population. We must also find an appropriate solution to diseases that present a global threat, such as AIDS, which took more than 2 million lives in 2006. The other challenge is climate change. The data indicate that it mostly affects the poor. Europe must accept its share of responsibility and cooperate in measures to adapt to climate change, as well as in measures to limit global warming. The Seventh Framework Programme could also include scientists from developing countries. However, the message coming from them is that their facilities for this cooperation are too meagre. The mechanisms within development policy frameworks offer great potential for reducing the differences. However, we must bring to an end the traditional cooperation based solely on aid. Forming a partnership means that we have to include science, technology and innovation in our development policies."@en⁴ "África concentra a más del 13 % de la población mundial total, pero sólo al 1 % de los científicos del planeta. Dedica únicamente el 0,3 % de su PNB a la investigación y el desarrollo. Al mismo tiempo, Europa afronta dos retos fundamentales de dimensión mundial que sólo pueden abordarse con éxito mediante la acción a esa misma escala. Ésto es aplicable igualmente a la investigación científica. El primero de ellos consiste en los denominados objetivos de desarrollo del milenio para erradicar la pobreza en el mundo. La salud deficiente o el fallecimiento de adultos a una edad en la que podrían mantenerse activos puede abocar a las generaciones más jóvenes y de edad más avanzada de sus familias a la pobreza. Al utilizar los medios del Séptimo Programa Marco, debemos ser suficientemente transparentes para no invertir recursos únicamente en la investigación de enfermedades que afligen a la población europea. Asimismo, hemos de encontrar una solución apropiada para las enfermedades que representan una amenaza de escala mundial, como el SIDA, que acabó con más de dos millones de vidas en 2006. El otro reto es el del cambio climático. Los datos indican que afecta mayoritariamente a los pobres. Europa debe aceptar su cuota de responsabilidad y cooperar en el desarrollo de medidas de adaptación al cambio climático, así como de limitación del calentamiento global. El Séptimo Programa Marco podría incluir asimismo a científicos procedentes de países en desarrollo. En cualquier caso, el mensaje que transmiten es que sus medios para esta forma de cooperación son demasiado escasos. Los mecanismos incluidos en los marcos de políticas de desarrollo ofrecen un enorme potencial para reducir las diferencias existentes. No obstante, debemos poner fin a la forma de cooperación tradicional basada únicamente en las ayudas. La constitución de una alianza significa que hemos de incluir la ciencia, la tecnología y la innovación en nuestras políticas de desarrollo."@es²¹ "Aafrikas elab enam kui 13% kogu maailma rahvastikust, kuid seal on ainult 1% maailma teadlastest. Aafrika kulutab ainult 0,3% on SKPst uurimus- ja arendustegevusele. Samal ajal on Euroopa silmitsi kahe suure globaalse väljakutsega, mida saab edukalt lahendada vaid globaalse tegutsemisega. See kehtib ka teadusuuringute kohta. Esimene väljakutse koosneb nn. aastatuhande arengu eesmärkidest, et vähendada vaesust maailmas. Täiskasvanute halb tervis või surm vanuses, kus nad võiksid olla veel aktiivsed, võib tõugata perede nooremad ja vanemad põlvkonnad vaesusesse. Kasutades Seitsmenda Raamprogrammi võimalusi, peame olema piisavalt läbipaistvad oma tegevustes, et mitte investeerida ressursse ainult nende haiguste uurimisse mis mõjutavad Euroopa elanikkonda. Peame leidma sobivaid lahendusi ka haigustele, mis kujutavad endast ülemaailmset ohtu, nagu näiteks AIDS, mis võttis enam kui 2 miljonit elu 2006 aastal. Teine väljakutse on kliimamuutused. Andmed näitavad, et see mõjutab kõige enam vaeseid. Euroopa peab võtma endale vastutuse ning tegema koostööd, nii kliimamuutustega kohanemistel kui globaalse soojenemise vähendamise meetmete rakendamisel. Seitsmes raamprogramm võiks samuti kaasata teadlasi arengumaadest. Kahjuks on nendepoolne sõnum see, et nende koostöövahendid on piiratud. Arengupoliitika raames kasutatavad mehhanismid pakuvad suurt potentsiaali erinevuste vähendamiseks. Siiski, peame lõpetama traditsioonilise koostöö, mis põhines ainult abistamisel. Partnerluse sõlmimisel peame kaasama oma arengupoliitikasse nii teaduse, tehnoloogia kui innovatsiooni."@et⁵ "Afrikassa on yli 13 prosenttia maailman kokonaisväestöstä, mutta vain prosentti maailman tutkijoista. Afrikka käyttää vain 0,3 prosenttia BKT:stään tutkimukseen ja kehitykseen. Samaan aikaan Eurooppa on kohdannut kaksi tärkeintä maailmanlaajuista haastetta, joihin voi vastata menestyksekkäästi vain maailmanlaajuisin toimin. Tämä koskee myös tieteellistä tutkimusta. Ensimmäinen haaste koskee niin kutsuttuja vuosituhannen kehitystavoitteita, joilla pyritään hävittämään köyhyys maailmasta. Aikuisten heikko terveys tai kuolema iässä, jolloin he voisivat olla vielä työelämässä, voi johtaa heidän perheidensä nuoremmat ja vanhemmat sukupolvet köyhyyteen. Seitsemännen puiteohjelman mahdollisuuksia käyttäessämme meidän on oltava tarpeeksi avoimia, jotta emme rahoita pelkästään tutkimuksia, joissa keskitytään Euroopan väestöä vaivaaviin sairauksiin. Meidän on löydettävä sopivat ratkaisut myös sairauksiin, jotka ovat maailmanlaajuinen uhka, esimerkiksi aidsiin, joka tappoi yli kaksi miljoonaa ihmistä vuonna 2006. Toinen haaste on ilmastonmuutos. Tiedot osoittavat, että se vaikuttaa eniten köyhiin. Euroopan on hyväksyttävä oma vastuunsa ja tehtävä yhteistyötä toimenpiteissä, joilla pyritään sopeutumaan ilmastonmuutokseen ja rajoittamaan ilmaston lämpenemistä. Seitsemänteen puiteohjelmaan voivat osallistua myös kehitysmaiden tutkijat. Kuitenkin heidän viestinsä on, että heidän mahdollisuutensa yhteistyöhön ovat liian niukat. Kehitysyhteistyöpoliittisten puitteiden mekanismit tarjoavat hyvän mahdollisuuden näiden eroavaisuuksien pienentämiseksi. Meidän on kuitenkin lopetettava pelkkiin avustuksiin perustuva, perinteinen yhteistyö. Kumppanuuden muodostaminen tarkoittaa, että meidän on otettava kehitysyhteistyöpolitiikkaamme mukaan tiede, teknologia ja innovointi."@fi⁷ "(SL) L'Afrique compte plus de 13 % de la population totale du monde mais à peine 1 % des scientifiques de la planète. Elle ne consacre que 0,3 % de son PIB à la recherche et au développement. En même temps, l'Europe est confrontée à deux grands défis d'envergure mondiale qui ne peuvent être relevés avec succès qu'en agissant à ce niveau. Il en va de même pour la recherche scientifique. Le premier de ces défis a pris la forme des «objectifs du millénaire pour le développement» visant à éradiquer la pauvreté dans le monde. La mauvaise santé ou le décès d'adultes à un âge où ils pourraient encore être actifs sont susceptibles de précipiter dans la pauvreté les générations plus jeunes et plus âgées des familles touchées. Au moment d'utiliser les dispositions du septième programme-cadre, nous devons faire preuve d'une transparence suffisante en n'investissant pas les ressources uniquement dans la recherche sur les maladies affectant la population européenne. Nous devons également trouver une solution appropriée pour les maladies qui représentent une menace mondiale, par exemple le SIDA, cause de plus de deux millions de décès en 2006. Le changement climatique forme le second de ces défis. Les données disponibles indiquent que ce phénomène affecte surtout les populations pauvres. L'Europe doit accepter sa part de responsabilité et coopérer aux mesures recherchant l'adaptation au changement climatique ainsi qu'aux mesures visant à limiter le réchauffement planétaire. Le septième programme-cadre pourrait aussi voir la participation de scientifiques de pays en développement. Néanmoins, le message venant de ceux-ci indique qu'ils disposent de moyens trop faibles pour une telle coopération. Les mécanismes mis en place dans le cadre de la politique de développement offrent un grand potentiel pour réduire les différences. Il convient toutefois de mettre fin à la coopération traditionnelle fondée uniquement sur l'aide. Pour former un partenariat, nous devons inclure la science, la technologie et l'innovation dans nos politiques de développement."@fr⁸ "Afrika lakossága a világ népességének 13%-át teszi ki, de csak 1%-át adja a világ tudósainak. A GDP csupán 0,3%-át fordítja kutatásra és fejlesztésre. Ugyanakkor Európa két olyan jelentős globális kihívással áll szemben, amelyek csak globális összefogással oldhatók meg sikeresen. Ugyanez vonatkozik a tudományos kutatásra is. Az egyik ilyen kihívást az úgynevezett Millenniumi Fejlesztési Célok jelentik, amelyek világszerte a szegénység megszüntetésére irányulnak. A felnőttek rossz egészségi állapota vagy halála még aktív korban a családjaik ifjabb és idősebb tagjait szegénységbe taszíthatja. Amikor a hetedik keretprogram eszközeit használjuk, megfelelő tisztességgel kell eljárnunk, hogy a forrásokat ne kizárólag az európai lakosságot érintő betegségek kutatására fordítsuk. Megfelelő megoldást kell találnunk azon betegségek kezelésére is, amelyek világszerte fenyegető veszélyt jelentenek, mint például az AIDS, amely 2006-ban több mint kétmillió áldozatot követelt. A másik kihívás az éghajlatváltozás, amely az adatok szerint leginkább a szegényeket érinti. Európának fel kell vállalnia a felelősség ráeső részét, és együtt kell működnie az éghajlatváltozáshoz való alkalmazkodásra irányuló intézkedésekben és a globális felmelegedés elleni küzdelemben. A hetedik keretprogramban fejlődő országok tudósai is részt vehetnének, de a tőlük jövő üzenet az, hogy a forrásaik túl szűkösek ehhez az együttműködéshez. A fejlesztéspolitika keretein belüli mechanizmusok nagy lehetőséget jelentenek a különbségek áthidalására. Azonban véget kell vetnünk a csupán segélyprogramokon alapuló hagyományos együttműködésnek. Egy partneri viszony kialakítása azt jelenti, hogy fejlesztéspolitikáinkban helyet kell kapnia a tudománynak, a technológiának és az innovációnak."@hu¹¹ "In Africa vive più del 13% della popolazione mondiale complessiva, ma solo l’1% degli scienziati del mondo. Viene speso solo lo 0,3% del PNL in ricerca e sviluppo. Al contempo, l’Europa si trova dinanzi a due importanti sfide globali che possono essere affrontate con successo solo attraverso l’azione globale, il che è valido anche per la ricerca scientifica. La prima sfida consiste nei cosiddetti Obiettivi di sviluppo del Millennio intesi all’eradicazione della povertà. Lo scarso stato di salute o il decesso degli adulti in età in cui potrebbero essere ancora attivi può indurre in povertà le generazioni più giovani o anziane delle loro famiglie. Al momento di impiegare le strutture del Settimo programma quadro, dobbiamo essere sufficientemente trasparenti da non investire risorse solo per la ricerca nelle malattie che colpiscono la popolazione europea. Occorre inoltre trovare una soluzione appropriata alle malattie che rappresentano una minaccia globale, quali l’AIDS, che nel 2006 è costato più di 2 milioni di vite. L’altra sfida è il cambiamento climatico. I dati indicano che sono principalmente i poveri a soffrirne. L’Europa deve accettare la sua parte di responsabilità e cooperare nelle misure intese all’adattamento al cambiamento climatico, nonché alla riduzione del riscaldamento globale. Il Settimo programma quadro potrebbe inoltre coinvolgere gli scienziati dei paesi in via di sviluppo. Tuttavia, il messaggio che questi ultimi inviano è che le loro strutture per tale cooperazione sono altamente insufficienti. I meccanismi nel contesto della politica per lo sviluppo offrono un grande potenziale per la riduzione delle differenze. Nondimeno, è necessario smettere con la cooperazione tradizionale basata unicamente sugli aiuti. Istituire un partenariato significa inserire nelle nostre politiche di sviluppo la scienza, la tecnologia e l’innovazione."@it¹² "Afrikoje gyvena daugiau negu 13 % viso pasaulio gyventojų, bet joje dirba tik 1 % pasaulio mokslininkų. Moksliniams tyrimams ir technologijų plėtrai Afrika išleidžia tik 0,3 % savo BNP. Tuo pačiu metu Europa susidūrė su dviem didžiaisiais pasauliniais iššūkiais, kuriuos galima sėkmingai spręsti tik pasauliniu mastu. Tai taikoma ir moksliniams tyrimams. Pirmasis iššūkis yra vadinamieji tūkstantmečio plėtros tikslai skirti kovai su pasauliniu skurdu. Prasta sveikata ar darbingo amžiaus suaugusiųjų mirtis gali pastūmėti jaunus ir vyresnius jų šeimos narius į skurdą. Naudodami septintosios pagrindų programos priemones privalome skaidriai investuoti išteklius ne tik į lygų, kurios kelią nerimą europiečiams, tyrimus. Privalome priimti sprendimą dėl pasaulinę grėsmę keliančių ligų, pavyzdžiui, AIDS, kuri 2006 m. pasiglemžė daugiau negu 2 milijonus gyvybių. Kitas iššūkis yra klimato pokyčiai. Duomenys rodo, kad šie pokyčiai didžiausią įtaką daro neturtingiesiems. Europa turi prisiimti savąją atsakomybės dalį ir bendradarbiauti įgyvendinant klimato pokyčius bei pasaulinį atšilimą mažinančias priemones. Į septintąją pagrindų programą galėtų būti įtraukti ir besivystančių šalių mokslininkai. Tačiau jų bendradarbiavimo galimybės yra daug blogesnės. Strategijos pagrindų įgyvendinimo priemonės siūlo dideles galimybes sumažinti esamus skirtumus. Tačiau mes privalome baigti tradicinį bendradarbiavimą pagrįstą vien tik gaunama nauda. Partnerystės formavimas reiškia mokslo, technologijų ir inovacijų įtraukimą į savo plėtros strategijas."@lt¹⁴ "Āfrikā dzīvo vairāk nekā 13 % no visiem pasaules iedzīvotājiem, bet tikai 1 % no pasaules zinātniekiem. Tā izdod tikai 0,3 % no sava IKP pētniecībai un izstrādei. Tajā pašā laikā Eiropu gaida divi lieli globāli uzdevumi, kurus var sekmīgi atrisināt tikai ar globālu rīcību. Tas attiecas arī uz zinātnisko pētniecību.. Pirmais uzdevums attiecas uz tā sauktajiem Tūkstošgades attīstības mērķiem izskaust nabadzību pasaulē. Pieaugušu cilvēku sliktā veselība vai nāve vecumā, kad viņi vēl varētu strādāt, var iegrūst viņu ģimeņu jaunāko un vecāko paaudzi nabadzībā. Izmantojot Septītās pamatprogrammas iespējas, mums jāievēro pārredzamība, un mēs nedrīkstam ieguldīt līdzekļus tikai tādu slimību izpētē, kas nomāc vienīgi Eiropas iedzīvotājus. Mums ir jāatrod pienācīgs risinājums slimībām, kas apdraud visu pasauli, tādai kā AIDS, kas 2006. gadā prasīja 2 miljonu cilvēku dzīvības. Otrais uzdevums ir klimata pārmaiņas. Dati rāda, ka tās visvairāk ietekmē nabadzīgos iedzīvotājus. Eiropai jāuzņemas sava atbildības daļa un jāsadarbojas pasākumos, kas palīdz pielāgoties klimata pārmaiņām, kā arī pasākumos, kas vērsti uz globālās sasilšanas ierobežošanu. Septītā pamatprogramma varētu ietvert arī zinātniekus no jaunattīstības valstīm. Tomēr viņi ziņo, ka viņu sadarbības iespējas ir pārāk mazas. Attīstības politikas mehānismiem ir lielas iespējas samazināt šīs atšķirības. Tomēr mums jāizbeidz tradicionālā sadarbība, kas pamatojas tikai uz palīdzību. Partnerības veidošana nozīmē to, ka mums savā attīstības politikā jāiekļauj zinātne, tehnoloģija un jauninājumi."@lv¹³ "Afrika ima več kot 13 % svetovnega prebivalstva, pa le dober odstotek vseh znanstvenikov. Za raziskave in razvoj namenja ta celina le 0,3 % BDP. Hkrati pa se Evropa srečuje z dvema pomembnima globalnima izzivoma, na katera lahko uspešno odgovorimo le z globalnim delovanjem. Tudi na znanstveno-raziskovalnem področju. Prvi so tako imenovani razvojni cilji tisočletja za izkoreninjenje revščine v svetu. Slabo zdravstveno stanje ali celo smrt odraslih oseb v aktivnem življenjskem obdobju namreč lahko pahne v revščino mlajše in starejše generacije iste družine. Pri izkoriščanju zmogljivosti sedmega okvirnega programa moramo biti dovolj odprti, da ne vlagamo sredstev le v raziskave bolezni, ki tarejo evropsko prebivalstvo. Ustrezen odgovor moramo najti tudi za bolezni, ki predstavljajo globalno grožnjo. Takšna je na primer aids, ki je do leta 2006 pokončal že kot 2 milijona ljudi. Drugi izziv so podnebne spremembe. Podatki kažejo, da bo zaradi njih najbolj prizadeto najrevnejše prebivalstvo. Evropa mora sprejeti svoj del odgovornosti in sodelovati tako pri ukrepih prilaganja na podnebne spremembe, kot tudi pri ukrepih omejevanja globalnega segrevanja. V sedmem okvirnem programu lahko sodelujejo tudi znanstveniki iz tretjih držav. Vendar nam le-ti sporočajo, da imajo za sodelovanje premajhne zmogljivosti. Velik potencial za zmanjšanje razlik predstavljajo mehanizmi v okviru razvojnih politik. Vendar moramo prekiniti s tradicionalnim sodelovanjem, ki temelji zgolj na pomoči. Oblikovanje partnerskega odnosa pomeni vključitev znanosti, tehnologije in inovacij v naše razvojne politike."@mt¹⁵ "Afrika heeft meer dan 13 procent van de totale wereldbevolking, maar slechts 1 procent van de wetenschappers op de wereld. Het spendeert slechts 0,3 procent van zijn BNP aan onderzoek en ontwikkeling. Tegelijkertijd wordt Europa geconfronteerd met twee grote wereldwijde uitdagingen, die alleen maar overwonnen kunnen worden door wereldwijd handelen. Dit geldt ook voor wetenschappelijk onderzoek. De eerste uitdaging wordt gevormd door de zogenaamde Millenniumdoelstellingen om de armoede in de wereld uit te roeien. De slechte gezondheid of dood van volwassenen in een leeftijd waarop ze nog actief zouden kunnen zijn, kan jongere en oudere generaties van hun gezin tot armoede brengen. Wanneer we de faciliteiten van het zevende kaderprogramma gebruiken, moeten we voldoende transparantie betrachten om de beschikbare middelen niet alleen te investeren in onderzoek naar ziekten die de Europese bevolking treffen. We moeten ook een passende oplossing vinden voor ziekten die een wereldwijde dreiging vormen, zoals aids, dat in 2006 meer dan 2 miljoen levens opeiste. De andere uitdaging is de klimaatverandering. De gegevens wijzen erop dat deze meestal de armen treft. Europa moet zijn deel van de verantwoordelijkheid nemen en samenwerken, zowel in maatregelen om ons aan de klimaatverandering aan te passen als in maatregelen om de wereldwijde temperatuurstijging te beperken. In het zevende kaderprogramma zou ook wetenschappers uit ontwikkelingslanden kunnen worden opgenomen. Maar de boodschap die we van hen krijgen is dat hun faciliteiten voor deze samenwerking te mager zijn. De mechanismen binnen ontwikkelingsbeleidskaders bieden veel potentieel om de verschillen te verkleinen. We moeten echter een eind maken aan de traditionele samenwerking die alleen op hulp gebaseerd is. Het vormen van een partnerschap betekent dat we wetenschap, technologie en vernieuwing moeten opnemen in ons ontwikkelingsbeleid."@nl³ "Populacja Afryki stanowi ponad 13% całkowitej populacji światowej, ale mieszka nam tylko 1% liczby naukowców na całym świecie. Afryka wydaje tylko 0,3% PKB na badania i rozwój. Jednocześnie Europa stoi wobec dwóch największych światowych wyzwań, które można skutecznie podjąć tylko za pomocą działań na skalę światową. Dotyczy to także badań naukowych. Pierwsze wyzwanie to tzw. milenijne cele rozwoju, zmierzające do wykorzenienia ubóstwa. Słabe zdrowie lub śmierć osób dorosłych w wieku, w którym mogą one wciąż być aktywne, może pchnąć młodsze lub starsze pokolenia ich rodzin w ubóstwo. Wykorzystując mechanizm siódmego programu ramowego musimy działać wystarczająco przejrzyście, aby nie inwestować środków tylko w badania nad chorobami, które nękają populację europejską. Musimy także znaleźć odpowiednie rozwiązanie wobec chorób, które stanowią zagrożenie światowe, takich jak AIDS, która odebrała w 2006 r. życie ponad 2 milionom osób. Drugim wyzwaniem są zmiany klimatyczne. Dane wskazują, że mają one największy wpływ na biednych. Europa musi zaakceptować podział odpowiedzialności i współpracować w zakresie środków mających na celu dostosowanie się do zmian klimatycznych, a także środków zmierzających do ograniczenia ogólnego ocieplenia. Siódmy program ramowy mógłby objąć także naukowców z krajów rozwijających się. Jednakże przekaz, jaki od nich otrzymujemy, jest taki, że ich wyposażenie w zakresie współpracy jest zbyt skromne. Mechanizmy w ramach polityki rozwoju oferują wielki potencjał zmniejszenia tych różnic. Jednakże musimy zakończyć tradycyjną współpracę opartą wyłącznie na pomocy. Tworzenie partnerstwa oznacza, że musimy włączyć naukę, technologię i innowacje do naszych polityk rozwoju."@pl¹⁶ "A África possui mais de 13% da população mundial, mas só 1% dos seus cientistas. Gasta apenas 0.3% do PIB em investigação e desenvolvimento. Por seu lado, a Europa enfrenta dois grandes desafios mundiais que só poderão ser vencidos através de uma acção global. O mesmo acontece no que respeita investigação científica. O primeiro destes desafios reside nos chamados objectivos de desenvolvimento do milénio, destinados a erradicar a pobreza no mundo. A doença ou morte de um grande número de adultos em idade activa ameaça mergulhar na pobreza as gerações mais jovens e mais velhas. Ao explorar as oportunidades do Sétimo Programa Quadro, devemos ter a transparência de não investir apenas na cura de doenças que só afectam a população europeia. Importa procurar soluções adequadas para as doenças que representam uma ameaça global, como a SIDA, que só em 2006 causou mais de dois milhões de mortes. O segundo desafio são as alterações climáticas. Os dados indicam que são os pobres os mais afectados por este fenómeno. A Europa deve assumir a sua responsabilidade e cooperar com medidas de adaptação às alterações climáticas, bem como em iniciativas de prevenção do aquecimento global. O Sétimo Programa Quadro poderia incluir cientistas de países em desenvolvimento. No entanto, muitos destes países queixam-se de dispor de meios muito insuficientes para uma cooperação desta natureza. Os mecanismos previstos no âmbito das políticas de desenvolvimento podem contribuir para reduzir as diferenças. Devemos, no entanto, acabar com a cooperação tradicional exclusivamente baseada na ajuda. Criar uma parceria significa integrar a ciência, tecnologia e inovação nas nossas políticas de desenvolvimento."@pt¹⁷ "Afrika ima več kot 13 % svetovnega prebivalstva, pa le dober odstotek vseh znanstvenikov. Za raziskave in razvoj namenja ta celina le 0,3 % BDP. Hkrati pa se Evropa srečuje z dvema pomembnima globalnima izzivoma, na katera lahko uspešno odgovorimo le z globalnim delovanjem. Tudi na znanstveno-raziskovalnem področju. Prvi so tako imenovani razvojni cilji tisočletja za izkoreninjenje revščine v svetu. Slabo zdravstveno stanje ali celo smrt odraslih oseb v aktivnem življenjskem obdobju namreč lahko pahne v revščino mlajše in starejše generacije iste družine. Pri izkoriščanju zmogljivosti sedmega okvirnega programa moramo biti dovolj odprti, da ne vlagamo sredstev le v raziskave bolezni, ki tarejo evropsko prebivalstvo. Ustrezen odgovor moramo najti tudi za bolezni, ki predstavljajo globalno grožnjo. Takšna je na primer aids, ki je do leta 2006 pokončal že kot 2 milijona ljudi. Drugi izziv so podnebne spremembe. Podatki kažejo, da bo zaradi njih najbolj prizadeto najrevnejše prebivalstvo. Evropa mora sprejeti svoj del odgovornosti in sodelovati tako pri ukrepih prilaganja na podnebne spremembe, kot tudi pri ukrepih omejevanja globalnega segrevanja. V sedmem okvirnem programu lahko sodelujejo tudi znanstveniki iz tretjih držav. Vendar nam le-ti sporočajo, da imajo za sodelovanje premajhne zmogljivosti. Velik potencial za zmanjšanje razlik predstavljajo mehanizmi v okviru razvojnih politik. Vendar moramo prekiniti s tradicionalnim sodelovanjem, ki temelji zgolj na pomoči. Oblikovanje partnerskega odnosa pomeni vključitev znanosti, tehnologije in inovacij v naše razvojne politike."@ro¹⁸ "V Afrike žije viac než 13 % celkovej svetovej populácie, ale len 1 % svetových vedcov. Do výskumu a vývoja investuje Afrika menej než 0,3 % svojho HDP. V rovnakom čase čelí Európa dvom významným globálnym výzvam, ktoré je možné úspešne vyriešiť jedine pomocou globálneho prístupu. Týka sa to aj vedeckého výskumu. Prvá výzva sa týka takzvaných rozvojových cieľov milénia, ktorých zámerom je odstrániť svetovú chudobu. Zlý zdravotný stav a úmrtia vo veku, v ktorom môže byť človek ešte stále práceschopný, môžu spôsobiť, že sa mladšie a staršie generácie afrických rodín ocitnú v chudobe. Pri použití prostriedkov siedmeho rámcového programu musíme postupovať dostatočne transparentne, aby sme tieto zdroje neinvestovali len na výskum ochorení, ktoré postihujú európske obyvateľstvo. Musíme nájsť vhodné riešenia aj pre ochorenia, ktoré znamenajú globálnu hrozbu, ako je napríklad AIDS, na následky ktorého zomrelo v roku 2006 viac ako 2 milióny ľudí. Tou druhou výzvou sú klimatické zmeny. Dostupné údaje naznačujú, že tieto zmeny najviac postihujú chudobných ľudí. Európa musí prijať svoj diel zodpovednosti a spolupracovať na opatreniach pre adaptáciu na klimatické zmeny, ako aj na opatreniach zameraných na zastavenie globálneho otepľovania. Siedmy rámcový program by mohol zahŕňať aj vedcov z rozvojových krajín. Títo vedci však tvrdia, že ich zariadenia sú príliš nedostatočné na takúto spoluprácu. Mechanizmy zabudované do politických rámcov poskytujú výborné možnosti na zmiernenie týchto rozdielov. Musíme však ukončiť tradičnú spoluprácu, ktorá je založená výlučne na pomoci. Vytvorenie partnerstva znamená, že musíme zahrnúť vedu, technológie a inovácie do našich rozvojových politík."@sk¹⁹ "I Afrika bor mer än 13 procent av hela världens befolkning, men endast 1 procent av världens vetenskapsmän. Afrika lägger endast 0,3 procent av BNP på forskning och utveckling. Samtidigt ställs Europa inför två stora globala utmaningar som endast kan bemötas framgångsrikt genom globala åtgärder. Det gäller också vetenskaplig forskning. Den första utmaningen innebär att de så kallade millennieutvecklingsmålen ska utrota fattigdomen. Dålig hälsa eller död bland vuxna vid en ålder då de fortfarande skulle kunna vara aktiva kan göra att yngre och äldre generationer inom deras släkt drivs in i fattigdom. När möjligheterna inom sjunde ramprogrammet används måste vi visa tillräcklig öppenhet och inte uppfinna resurser endast för forskning om hur sjukdomar drabbar Europas befolkning. Vi måste också finna lämpliga lösningar för sjukdomar som utgör ett globalt hot, som t.ex. aids, som orsakade mer än 2 miljoner människors död 2006. Den andra utmaningen är klimatförändringarna. Uppgifter indikerar att de främst drabbar fattiga människor. Europa måste acceptera sin del av ansvaret och samarbeta när det gäller åtgärder för att anpassa sig till klimatförändringarna och bidra till åtgärder för att begränsa den globala uppvärmningen. Sjunde ramprogrammet kan också inkludera vetenskapsmän från utvecklingsländer. Vad de säger är dock att deras möjligheter att delta i detta samarbete är för små. Mekanismerna inom ramarna för utvecklingspolitiken erbjuder en stor potential för att minska skillnaderna. Vi måste dock se till att det traditionella samarbetet som endast grundas på bistånd får ett slut. Att inrätta partnerskap innebär att vi måste ta med vetenskap, teknik och innovation i vår utvecklingspolitik."@sv²²
lpv:unclassifiedMetadata	"Romana Jordan Cizelj (PPE-DE ). –"^18,15,8