Local view for "http://purl.org/linkedpolitics/eu/plenary/2008-01-14-Speech-1-044"

Predicate	Value (sorted: default)
rdf:type	lpv_eu:Speech⁶
dcterms:Date	"2008-01-14"^^xsd:date⁶
dcterms:Is Part Of	lp_eu:Intervenţii de un minut privind chestiuni politice importante⁶
dcterms:Language	"sl"^^xsd:language⁶
lpv:document identification number	"en.20080114.13.1-044"⁶
lpv:hasSubsequent	lp_eu:2008-01-14-Speech-1-045⁶
lpv:speaker	lp:Romana Jordan⁶
lpv:spoken text	"Oktobra 2003 je Hrvaška razglasila ekološko-ribolovno cono na Jadranu. Slovenija in Italija sta temu nasprotovali. Dosegli sta, da je leto kasneje prišlo do podpisa sporazuma med Slovenijo, Italijo, Evropsko unijo in Hrvaško. V skladu s tem sporazumom cona ne velja za države članice. Kljub temu je hrvaški sabor lani enostransko odločil, da bo ekološko-ribolovna cona začela veljati tudi za države članice, najpozneje 1. januarja letos. S tem je sabor občutno otežil življenje ljudi ob Jadranu. Z enostransko odločitvijo Hrvaške so bili na primer v težavah ribiči, ki se jim je zmanjšal teritorij za lov, pristanišče v Kopru pa je izgubilo dostop do mednarodnih voda. Odločitev sabora, da ekološko-ribolovna cona od 1. januarja letos velja tudi za države članice, je v nasprotju z mednarodno sprejeto obvezo Hrvaške in poraja dvom v njeno verodostojnost. Kršenje zavez, ki jih je država sama sprejela, pa se v sodobnih demokratičnih pravnih državah ne dogaja. To je povsem v nasprotju s politično kulturo Evropske unije. Zato se sprašujem, ali si Hrvaška resnično želi postati članica Evropske unije. Če je odgovor da, mora ukrepati takoj in začeti izpolnjevati tako dogovor o ekološko-ribolovni coni, kot tudi vse druge, doslej že sklenjene dogovore."@sl²⁰
lpv:spokenAs	member; ITRE (2007-01-31--2009-07-13)²³ vice-chair; DEVE (2007-02-01--2009-07-13)²³ member; Delegation for relations with the United States (2007-03-14--2009-07-13)²³ member; EPP-ED (2004-07-20--2009-07-13)²³ substitute; BUDG (2007-01-31--2009-07-13)²³ substitute; Delegation for relations with Canada (2007-03-14--2009-07-13)²³ member; Temporary Committee on Climate Change (2007-05-10--2009-02-04)²³ unknown; Slovenska demokratska stranka (2004-07-20--2009-07-13)²³
lpv:translated text	"Chorvatsko v říjnu 2003 vyhlásilo ekologickou rybolovnou zónu ve Středozemním moři. Proti tomu podaly protest Slovinsko a Itálie. To o rok později vedlo k podpisu dohody mezi Slovinskem, Itálií, Evropskou unií a Chorvatskem. Podle uvedené dohody se zóna nedotýká členských států. Přesto však chorvatský parlament v minulém roce jednostranně rozhodl, že se ekologická rybolovná zóna dotkne i členských států nejpozději od 1. ledna tohoto roku. Parlament tím ztížil život lidem žijícím u Středozemního moře. Toto jednostranné rozhodnutí Chorvatska přineslo problémy například rybářům, protože omezilo jejich rybolovné území a přístav Koper ztratil přístup k mezinárodním vodám. Rozhodnutí sněmu o tom, že by se ekologická rybolovná zóna měla od 1. ledna dotknout členských států, je v rozporu s mezinárodním závazkem, který Chorvatsko přijalo, a je důvodem pro zpochybnění jeho důvěryhodnosti. Závazky, které země přijala, by v moderních, demokratických právních státech neměly být porušovány. Je to zcela v rozporu s politickou kulturou Evropské unie. Proto se ptám, zda se Chorvatsko chce skutečně stát členem Evropské unie. Pokud ano, musí okamžitě jednat a začít plnit dohodu o ekologické rybolovné zóně i všechny ostatní dosud uzavřené dohody."@cs¹ "Hr. formand! Kroatien meddelte en miljø-/fiskerizone i Adriaterhavet i oktober 2003. Slovenien og Italien gjorde indsigelse imod dette tiltag. Det resulterede et år senere i undertegnelsen af en aftale mellem Slovenien, Italien, EU og Kroatien. Ifølge aftalen påvirker denne zone ikke medlemsstaterne. Trods denne aftale besluttede den kroatiske regering unilateralt sidste år, at miljø-/fiskerizonen også skal gælde for medlemsstaterne senest fra og med 1. januar i år. Regeringen har dermed gjort livet vanskeligt for landene omkring Adriaterhavet. Kroatiens unilaterale aftale har f.eks. skabt problemer for fiskerne, da den har medført en mindskelse af Kroatiens fisketerritorium, og da havnen i Koper ikke mere havde adgang til internationale farvande. Regeringens beslutning om, at miljø-/fiskerizonen skal gælde for medlemsstaterne fra og med 1. januar 2008, er i strid med den internationale aftale, som Kroatien har indgået, og skaber tvivl om aftalens gyldighed. Indgåede aftaler skal ikke kunne overtrædes i moderne og demokratiske retsstater. Det er i strid med EU's politiske kultur. Jeg spekulerer derfor på, om Kroatien virkelig ønsker at tiltræde EU. Hvis Kroatien mener det alvorligt, skal regeringen uden tøven overholde aftalen om miljø-/fiskerizonen samt alle øvrige aftaler, som Kroatien har indgået."@da² "Kroatien hat im Oktober 2003 eine Umweltschutz- und Fischereischutzzone in der Adria ausgerufen. Slowenien und Italien haben diese Zone nicht anerkannt. Aus diesem Grund wurde ein Jahr später ein Abkommen zwischen Slowenien, Italien, der Europäischen Union und Kroatien unterzeichnet. Laut diesem Abkommen hat die Zone keine Auswirkungen auf die Mitgliedstaaten. Dessen ungeachtet beschloss das kroatische Parlament im vorigen Jahr einseitig, dass sich die Umweltschutz- und Fischereischutzzone spätestens ab 1. Januar dieses Jahres auch auf die Mitgliedstaaten der EU auswirken soll. Dieser Parlamentsbeschluss macht den Menschen in den Adria-Anrainerstaaten das Leben schwer. Die einseitige Entscheidung Kroatiens bereitet den Fischern Probleme, weil dadurch zum Beispiel ihr Fanggebiet verkleinert wird und der Hafen von Koper seinen Zugang zu internationalen Gewässern verloren hat. Der Beschluss des Parlaments, dass sich die Umweltschutz- und Fischereischutzzone ab 1. Januar dieses Jahres auf die Mitgliedstaaten der EU auswirken soll, steht im Widerspruch zu der von Kroatien akzeptierten internationalen Verpflichtung und lässt Zweifel an seiner Glaubwürdigkeit aufkommen. In modernen demokratischen Rechtsstaaten sollten Verpflichtungen, die von einem Land anerkannt wurden, nicht verletzt werden. Dies steht in krassem Widerspruch zur politischen Kultur der Europäischen Union. Ich frage mich deshalb, ob Kroatien wirklich Mitglied der Europäischen Union werden möchte. Wenn dem so ist, muss Kroatien unverzüglich handeln und das Abkommen über die Umweltschutz- und Fischereischutzzone sowie alle anderen Vereinbarungen, die bislang geschlossen wurden, einhalten."@de⁹ "Τον Οκτώβριο του 2003 η Κροατία ανακοίνωσε μια περιβαλλοντική ζώνη αλιείας στην Αδριατική. Η Σλοβενία και η Ιταλία αντιτάχθηκαν σε αυτό. Αυτό οδήγησε έναν χρόνο αργότερα στην υπογραφή συμφωνίας μεταξύ Σλοβενίας, Ιταλίας, Ευρωπαϊκής Ένωσης και Κροατίας. Σύμφωνα με τη συμφωνία, η ζώνη δεν επηρεάζει τα κράτη μέλη. Παρά το γεγονός αυτό, η κροατική Συνέλευση αποφάσισε πέρυσι μονομερώς ότι η περιβαλλοντική ζώνη αλιείας θα επηρέαζε και τα κράτη μέλη από την 1η Ιανουαρίου του τρέχοντος έτους το αργότερο. Η Συνέλευση, ως εκ τούτου, έκανε δύσκολες τις ζωές των ανθρώπων που ζουν γύρω από την Αδριατική. Αυτή η μονομερής απόφαση της Κροατίας προκάλεσε προβλήματα στους αλιείς, για παράδειγμα, καθώς μείωσε την περιοχή αλιείας τους και το λιμάνι του Koper έχασε την πρόσβασή του στα διεθνή ύδατα. Η απόφαση της Συνέλευσης ότι η περιβαλλοντική ζώνη αλιείας θα επηρέαζε τα κράτη μέλη από την 1η Ιανουαρίου του τρέχοντος έτους είναι αντίθετη προς τη διεθνή υποχρέωση που έχει αποδεχτεί η Κροατία και αποτελεί αιτία για να αμφισβητηθεί η αξιοπιστία της. Οι υποχρεώσεις που αναλαμβάνονται από μία χώρα δεν πρέπει να παραβιάζονται στα σύγχρονα, δημοκρατικά, νόμιμα κράτη. Αυτό έρχεται σε πλήρη αντίφαση με την πολιτική κουλτούρα της Ευρωπαϊκής Ένωσης. Αναρωτιέμαι λοιπόν εάν η Κροατία πραγματικά θέλει να γίνει μέλος της Ευρωπαϊκής Ένωσης. Εάν το θέλει, πρέπει να δράσει άμεσα και να αρχίσει να συμμορφώνεται με τη συμφωνία για την περιβαλλοντική ζώνη αλιείας, καθώς και με άλλες συμφωνίες που έχουν επιτευχθεί μέχρι σήμερα."@el¹⁰ "Croatia announced an environmental/ fishing zone in the Adriatic in October 2003. Slovenia and Italy objected to it. This led a year later to the signing of an agreement between Slovenia, Italy, the European Union and Croatia. According to that agreement the zone does not affect the Member States. In spite of that, the Croatian Assembly decided unilaterally last year that the environmental/fishing zone would affect the Member States as well from 1 January of this year at the latest. The Assembly thereby made the lives of people living around the Adriatic difficult. This unilateral decision by Croatia presented problems for fishermen, for example, because it reduced their fishing territory and the port of Koper lost its access to international waters. The Assembly’s decision that the environmental/fishing zone should affect the Member States from 1 January of this year is contrary to the international obligation accepted by Croatia and gives reason to doubt its credibility. Obligations adopted by a country should not be violated in modern, democratic, legal states. It totally contradicts the political culture of the European Union. I therefore wonder if Croatia truly wishes to become a member of the European Union. If it does, it must act immediately and start complying with the agreement on the environmental/fishing zone as well as with all other agreements reached thus far."@en⁴ "En octubre de 2003, Croacia anunció la creación de una «Zona Ecológica y Pesquera» en el Mar Adriático, a lo que se opusieron Eslovenia e Italia. Ello condujo, un año después, a la firma de un acuerdo entre Eslovenia, Italia, la Unión Europea y Croacia. Según dicho acuerdo, la zona ecológica y pesquera no afecta a los Estados miembros pero, a pesar de ello, la Asamblea croata decidió el año pasado, de manera unilateral, que dicha zona comenzaría a afectar también a los Estados miembros a partir del 1 de enero de este año, a más tardar. Al actuar de ese modo, la Asamblea dificultó la vida de quienes viven en las cercanías del Adriático. Por ejemplo, esta decisión unilateral de Croacia supuso problemas para los pescadores, pues redujo su territorio de pesca y el puerto de Koper perdió el acceso a aguas internacionales. La decisión de la Asamblea de que la zona ecológica y pesquera debería afectar a los Estados miembros a partir del 1 de enero de este año es contraria a la obligación internacional aceptada por Croacia y da motivos para poner en duda su credibilidad. Las obligaciones adoptadas por un país no deberían violarse en los Estados modernos, democráticos y de Derecho; ello contradice totalmente la cultura política de la Unión Europea. Por consiguiente, me pregunto si Croacia desea verdaderamente llegar a ser miembro de la Unión Europea. Si es así, debe emprender acciones de manera inmediata y empezar a cumplir el Acuerdo sobre la zona ecológica y pesquera, así como la totalidad de acuerdos celebrados hasta la fecha."@es²¹ "Horvaatia kuulutas 2003. aasta oktoobris välja Aadria merel ökoloogilise ja kalastusvööndi. Sloveenia ja Itaalia olid selle vastu. Aasta hiljem allkirjastati Sloveenia, Itaalia, Euroopa Liidu ja Horvaatia vaheline leping. Nimetatud lepingu järgi ei mõjuta ala liikmesriike. Sellele vaatamata langetas Horvaatia parlament eelmisel aastal ühepoolselt otsuse, et ökoloogiline ja kalastusvöönd hakkab kehtima ka liikmesriikide jaoks ning seda hiljemalt käesoleva aasta 1. jaanuarist. Seeläbi raskendas parlament Aadria piirkonnas elavate inimeste elu. See ühepoolne Horvaatia otsus tekitas probleeme näiteks kaluritele, kelle jaoks vähenes kalapüügialade arv, ja tänu sellele kaotas Koperi sadam ligipääsu rahvusvahelistele vetele. Parlamendi otsus ökoloogilise ja kalastusvööndi kehtestamise kohta liikmesriikidele käesoleva aasta 1. jaanuarist on vastuolus Horvaatia poolt tunnustatud rahvusvahelise kohustusega ja annab aluse kahelda selle tõsiseltvõetavuses. Kaasaegsetes, demokraatlikes õigusriikides on endale võetud kohustuste rikkumine lubamatu. See on täielikult vastuolus Euroopa Liidu poliitilise kultuuriga. Seepärast tunnen ma huvi, kas Horvaatia soovib tõepoolest saada Euroopa Liidu liikmeks. Kui soovib, siis tuleks viivitamata tegutsema hakata ja pidada kinni ökoloogilist ja kalastusvööndit käsitlevast lepingust ning teistest siiani saavutatud kokkulepetest."@et⁵ "Kroatia osoitti lokakuussa 2003 Adrianmereltä ympäristö- ja kalastusvyöhykkeen, mitä Slovenia ja Italia eivät hyväksyneet. Tämä johti Slovenian, Italian, Euroopan unionin ja Kroatian välisen sopimuksen allekirjoittamiseen vuotta myöhemmin. Sopimuksen mukaan vyöhyke ei koske jäsenvaltioita. Tästä huolimatta Kroatian Kansalliskokous päätti yksipuolisesti viime vuonna, että kyseinen ympäristö- ja kalastusvyöhyke koskee myös jäsenvaltioita viimeistään tämän vuoden tammikuun 1. päivästä alkaen. Kroatian Kansalliskokous siis vaikeutti Adrianmeren rannikolla asuvien ihmisten elämää. Kroatian yksipuolinen päätös merkitsee ongelmia esimerkiksi kalastajille, joiden kalastusalue pieneni, ja Koperin satamalle, joka menetti oikeutensa päästä kansainvälisille vesille. Kansalliskokouksen päätös, jonka mukaan ympäristö- ja kalastusvyöhyke koskee myös jäsenvaltioita viimeistään tämän vuoden tammikuun 1. päivästä alkaen, on ristiriidassa Kroatian hyväksymän kansainvälisen velvoitteen kanssa ja asettaa Kroatian uskottavuuden kyseenalaiseksi. Nykyaikaisten ja demokraattisten oikeusvaltioiden ei pidä väistää hyväksymiään velvoitteita, sillä se on täysin vastoin Euroopan unionin poliittista kulttuuria. Näin ollen epäilen Kroatian todellista halua liittyä Euroopan unioniin. Jos se haluaa liittyä, sen on ryhdyttävä välittömästi noudattamaan ympäristö- ja kalastusvyöhykesopimusta sekä kaikkia muita tähän asti tehtyjä sopimuksia."@fi⁷ "La Croatie a annoncé la création d’une zone écologique/de pêche dans l’Adriatique en octobre 2003. La Slovénie et l’Italie s’y sont opposées. Cela a mené, un an plus tard, à la signature d’un accord entre la Slovénie, l’Italie, l’Union européenne et la Croatie. Selon cet accord, la zone ne concerne pas les États membres. Malgré cela, le parlement croate a décidé unilatéralement l’année dernière que la zone écologique/de pêche concernerait également les États membres à compter du 1 janvier de cette année au plus tard. Le parlement a ainsi rendu la vie des riverains de l’Adriatique difficile. La décision unilatérale de la Croatie a posé des problèmes aux pêcheurs, par exemple, parce qu’elle a restreint leur territoire de pêche et parce que le port de Koper a perdu son accès aux eaux internationales. La décision du parlement que la zone écologique/de pêche concerne les États membres à compter du 1 janvier de cette année est contraire à l’obligation internationale acceptée par la Croatie et donne des raisons de douter de sa crédibilité. Les obligations adoptées par un pays ne devraient pas être enfreintes dans des États modernes, démocratiques et légaux. Cela va totalement à l’encontre de la culture politique de l’Union européenne. Je me demande dès lors si la Croatie souhaite vraiment devenir membre de l’Union européenne. Si tel est le cas, elle doit agir immédiatement et commencer à se conformer à l’accord relatif à la zone écologique/de pêche ainsi qu’à tous les autres accords conclus à ce jour."@fr⁸ "Horvátország környezetvédelmi / halászati övezetet jelentett be az Adriai-tengeren 2003 októberében. Szlovénia és Olaszország ezt kifogásolta. Ennek eredményeként egy évvel később megállapodást írtak alá Szlovénia, Olaszország, az Európai Unió és Horvátország között. Az említett megállapodás szerint az övezet nem érinti a tagállamokat. Ennek ellenére a horvát nemzetgyűlés tavaly egyoldalúan úgy határozott, hogy a környezetvédelmi / halászati övezet a tagállamokra legkésőbb ez év január 1-jétől alkalmazandó. A nemzetgyűlés ezzel megnehezíti az Adriai-tenger körül élők életét. Horvátország ezen egyoldalú határozata problémákkal szembesítette például a halászokat, mert csökkentette halászterületüket, Koper kikötője pedig elveszítette a nemzetközi vizekre való bejutás lehetőségét. A nemzetgyűlés azon határozata, hogy a környezetvédelmi / halászati övezet a tagállamokra ez év január 1-jétől alkalmazni kell, ellentétes a Horvátország által elfogadott nemzetközi kötelezettséggel, és a szavahihetőségével kapcsolatos kétkedésre ad okot. Egy ország által vállalt kötelezettségek modern, demokratikus jogállamokban nem szeghetők meg. Ez teljesen ellentétes az Európai Unió politikai kultúrájával. Érdekelne tehát, hogy Horvátország valóban az Európai Unió tagjává kíván-e válni. Ha igen, azonnal lépnie kell, és meg kell felelnie a környezetvédelmi / halászati övezetről szóló megállapodásnak, továbbá az eddigiekben kötött egyéb megállapodásoknak."@hu¹¹ "Nell’ottobre 2003, la Croazia ha annunciato la creazione di una zona di protezione ambientale/di pesca nel Mare Adriatico. La Slovenia e l’Italia hanno sollevato obiezioni al riguardo. Ciò ha portato, un anno dopo, alla firma di un accordo fra Slovenia, Italia, Unione europea e Croazia. In base all’accordo, la zona non riguarda gli Stati membri. Tuttavia, il parlamento croato ha deciso unilateralmente l’anno scorso che la zona di protezione ambientale/di pesca interesserebbe gli Stati membri dal 1° gennaio di quest’anno al più tardi. Il parlamento croato ha così reso difficili le esistenze di coloro che vivono nell’Adriatico. Questa decisione unilaterale della Croazia ha creato problemi ai pescatori, ad esempio perché ha ridotto il territorio di pesca e il porto di Capodistria ha perso il proprio accesso alle acque internazionali. La decisione del parlamento secondo cui la zona di protezione ambientale/di pesca interesserebbe gli Stati membri dal 1° gennaio di quest’anno è contraria all’obbligo internazionale assunto dalla Croazia e dà motivo di metterne in dubbio la credibilità. Gli obblighi assunti da un paese non dovrebbero essere violati in Stati di diritto moderni e democratici. Tale fatto contraddice totalmente la cultura politica dell’Unione europea. Mi chiedo pertanto se la Croazia desideri davvero diventare membro dell’Unione europea. Se lo vuole, deve agire immediatamente e iniziare a rispettare l’accordo sulla zona di protezione ambientale/di pesca nonché tutti gli altri accordi raggiunti finora."@it¹² "(SL) 2003 m. spalio mėn. Kroatija nutarė Adrijos jūroje nustatyti ekologinę ir žvejybos apsaugos zoną. Slovėnija ir Italija tam prieštaravo. Tai paskatino po metų pasirašyti susitarimą tarp Slovėnijos, Italijos, Europos Sąjungos ir Kroatijos. Pagal tą susitarimą ši zona neturi įtakos valstybėms narėms. Nepaisydama jo, praėjusiais metais Kroatijos asamblėja vienašališkai nusprendė, kad ekologinė ir žvejybos apsaugos zona palies ir valstybes nares vėliausiai nuo šių metų sausio 1 d. Taigi Asamblėja apsunkino Adrijos jūros pakrantėse gyvenančių žmonių gyvenimą. Šis vienašališkas Kroatijos sprendimas sukėlė problemų žvejams, pavyzdžiui, todėl, kad sumažino jų žvejybos teritoriją, ir todėl, kad Koperis neteko išėjimo į tarptautinius vandenis. Asamblėjos sprendimas, kad ekologinė ir žvejybos apsaugos zona palies valstybes nares nuo šių metų sausio 1 d. prieštarauja tarptautiniams įsipareigojimams, kuriuos prisiėmė Kroatija, ir leidžia abejoti jos patikimumu. Šalies prisiimti įsipareigojimai neturėtų būti pažeidžiami moderniose, demokratinėse ir teisinėse valstybėse. Tai visiškai prieštarauja Europos Sąjungos politinei kultūrai. Todėl aš abejoju, ar Kroatija iš tikrųjų nori tapti Europos Sąjungos nare. Jeigu nori, ji turi veikti nedelsdama ir pradėti vykdyti susitarimą dėl ekologinės ir žvejybos apsaugos zonos bei visus kitus iki šiol pasiektus susitarimus."@lt¹⁴ "Horvātija 2003. gada oktobrī pasludināja ekoloģisko/ zvejas zonu Adrijas jūrā, pret ko iebilda Slovēnija un Itālija. Gadu vēlāk tas noveda pie nolīguma parakstīšanas starp Slovēniju, Itāliju, Eiropas Savienību un Horvātiju. Saskaņā ar nolīgumu šī zona neattiecas uz dalībvalstīm. Par spīti tam, Horvātijas parlaments pagājušajā gadā vienpusēji izlēma, ka ekoloģiskā/zvejas zona attieksies arī uz dalībvalstīm, vēlākais, sākot no šī gada 1. janvāra. Tādejādi parlaments padarīja grūtas to cilvēku dzīves, kuri dzīvo pie Adrijas jūras. Šis Horvātijas vienpusējais lēmums, piemēram, radīja problēmas zvejniekiem, jo tas ir samazinājis viņu zvejas teritoriju un Koperas ostai vairāk nav pieejas starptautiskajiem ūdeņiem. Parlamenta lēmums, ka ekoloģiskajai/zvejas zonai jāattiecas uz dalībvalstīm no šī gada 1. janvāra, ir pretrunā ar tām starptautiskajām saistībām, kurām Horvātija ir piekritusi, kas dod iemeslu apšaubīt tās uzticamību. Saistības, kuras uzņēmusies kāda valsts, nevar tikt pārkāptas mūsdienīgā, demokrātiskā un tiesiskā valstī. Tas ir pilnīgā pretrunā ar Eiropas Savienības politisko kultūru. Tāpēc es apšaubu, vai Horvātija patiešām vēlas kļūt par Eiropas Savienības dalībvalsti. Ja tā tomēr to vēlas, tai jārīkojas nekavējoties un jāsāk ievērot nolīgumu par ekoloģisko/zvejas zonu, kā arī citus līdz šim noslēgtos nolīgumus."@lv¹³ "Oktobra 2003 je Hrvaška razglasila ekološko-ribolovno cono na Jadranu. Slovenija in Italija sta temu nasprotovali. Dosegli sta, da je leto kasneje prišlo do podpisa sporazuma med Slovenijo, Italijo, Evropsko unijo in Hrvaško. V skladu s tem sporazumom cona ne velja za države članice. Kljub temu je hrvaški sabor lani enostransko odločil, da bo ekološko-ribolovna cona začela veljati tudi za države članice, najpozneje 1. januarja letos. S tem je sabor občutno otežil življenje ljudi ob Jadranu. Z enostransko odločitvijo Hrvaške so bili na primer v težavah ribiči, ki se jim je zmanjšal teritorij za lov, pristanišče v Kopru pa je izgubilo dostop do mednarodnih voda. Odločitev sabora, da ekološko-ribolovna cona od 1. januarja letos velja tudi za države članice, je v nasprotju z mednarodno sprejeto obvezo Hrvaške in poraja dvom v njeno verodostojnost. Kršenje zavez, ki jih je država sama sprejela, pa se v sodobnih demokratičnih pravnih državah ne dogaja. To je povsem v nasprotju s politično kulturo Evropske unije. Zato se sprašujem, ali si Hrvaška resnično želi postati članica Evropske unije. Če je odgovor da, mora ukrepati takoj in začeti izpolnjevati tako dogovor o ekološko-ribolovni coni, kot tudi vse druge, doslej že sklenjene dogovore."@mt¹⁵ "In oktober 2003 riep Kroatië een visserij- en ecologische zone in de Adriatische Zee uit. Slovenië en Italië hebben zich daartegen verzet. Ze hebben bereikt dat een jaar later de overeenkomst tussen Slovenië, Italië, de Europese Unie en Kroatië werd ondertekend. In overeenstemming met deze overeenkomst geldt de zone niet voor lidstaten. Desondanks heeft het Kroatische parlement, de Sabor, vorig jaar unilateraal beslist dat de visserij- en ecologische zone, ook voor de lidstaten zou gelden, ten laatste vanaf 1 januari van dit jaar. Hierdoor heeft de Sabor het leven van de mensen aan de Adriatische kust aanzienlijk moeilijker gemaakt. Door de eenzijdige afkondiging van Kroatië bevinden bijvoorbeeld de vissers zich in moeilijkheden omdat hun vangstgebied is verkleind en de haven van Koper geen toegang meer heeft tot de internationale wateren. De beslissing van de Sabor om de visserij- en ecologische zone vanaf 1 januari van dit jaar ook voor lidstaten te laten gelden, is in strijd met de door Kroatië aanvaarde internationale verplichting en doet twijfels rijzen over de geloofwaardigheid van dit land. Het niet-naleven van verplichtingen die een land zelf heeft aanvaard, mag in moderne, democratische rechtsstaten niet voorkomen. Dat is vooral onverenigbaar met de politieke cultuur in de Europese Unie. Daarom stel ik me de vraag of Kroatië oprecht tot de Europese Unie wenst toe te treden. Als het antwoord “ja” is, moet het land onmiddellijk handelen en beginnen met de uitvoering van zowel de overeenkomst over de visserij- en ecologische zone als ook van alle andere afspraken die tot nog toe zijn gemaakt."@nl³ "W październiku 2003 r. Chorwacja oznajmiła, że na Adriatyku wyznacza swoją strefę ekologiczną/połowową. Słowenia i Włochy wyraziły wobec tego swój sprzeciw. Rok później doprowadziło to do podpisania porozumienia pomiędzy Słowenią, Włochami, Unią Europejską i Chorwacją. Na mocy tego porozumienia wyznaczenie przedmiotowej strefy nie wpływa na sytuację państw członkowskich w tym zakresie. Niemniej w 2007 r. chorwackie zgromadzenie postanowiło jednostronnie, że najpóźniej począwszy od dnia 1 stycznia br. chorwackie przepisy dotyczące tej strefy będą miały również zastosowanie do państw członkowskich. Decyzja zgromadzenia utrudnia zatem życie osobom mieszkającym na wybrzeżu Adriatyku. Przykładowo ta jednostronna decyzja Chorwacji przysparza problemów rybakom, ponieważ ogranicza ich obszar połowowy, a port w Koper stracił dostęp do wód międzynarodowych. Decyzja zgromadzenia, zgodnie z którą od dnia 1 stycznia br. przepisy dotyczące tej strefy ekologicznej/połowowej mają zastosowanie do państw członkowskich, jest sprzeczna z zobowiązaniem zaciągniętym przez Chorwację na szczeblu międzynarodowym i daje podstawę do podnoszenia w wątpliwość wiarygodności tego państwa. Zobowiązania zaciągnięte przez państwo nie powinny być naruszane w dobie nowoczesnych, demokratycznych państw prawa. Takie postępowanie jest całkowicie sprzeczne z kulturą polityczną Unii Europejskiej. Mam zatem duże wątpliwości, czy Chorwacja rzeczywiście pragnie członkostwa w Unii Europejskiej. Jeżeli tego rzeczywiście pragnie, musi natychmiast podjąć odpowiednie działania uruchamiające proces wypełniania zobowiązań określonych zarówno w przedmiotowym porozumieniu w sprawie strefy ekologicznej/połowowej, jak i w innych już zawartych porozumieniach."@pl¹⁶ "Em Outubro de 2003, a Croácia anunciou a criação de uma zona ambiental e haliêutica no Adriático. A Eslovénia e a Itália levantaram objecções, o que conduziu, um ano mais tarde, à assinatura de um acordo entre a Eslovénia, Itália, União Europeia e Croácia, nos termos do qual a zona não afectaria os Estados-Membros. O ano passado, porém, a Assembleia Croata decidiu unilateralmente que a zona ambiental e piscatória afectaria os Estados-Membros, o mais tardar a partir de 1 de Janeiro deste ano. Com esta decisão, a Assembleia criou dificuldades aos habitantes da zona do Adriático. A decisão unilateral da Croácia gerou dificuldades para os pescadores, por exemplo, pois reduziu o seu território de pesca e o porto de Koper perdeu o acesso a águas internacionais. A decisão da Assembleia de estender a zona ambiental e de pesca aos Estados-Membros, desde 1 de Janeiro deste ano, contraria a obrigação internacional subscrita pela Croácia e questiona a sua credibilidade. Os compromissos assumidos por um país não deveriam ser violados em estados de direito modernos e democráticos. Tal procedimento encontra-se em contradição total com a cultura política da União Europeia. Pergunto-me, deste modo, se a Croácia deseja verdadeiramente tornar-se membro da União Europeia. Caso o pretenda, deve agir de imediato e começar a cumprir o acordo relativo à zona ambiental e haliêutica, bem como todos os outros acordos que tenha subscrito até à data."@pt¹⁷ "Oktobra 2003 je Hrvaška razglasila ekološko-ribolovno cono na Jadranu. Slovenija in Italija sta temu nasprotovali. Dosegli sta, da je leto kasneje prišlo do podpisa sporazuma med Slovenijo, Italijo, Evropsko unijo in Hrvaško. V skladu s tem sporazumom cona ne velja za države članice. Kljub temu je hrvaški sabor lani enostransko odločil, da bo ekološko-ribolovna cona začela veljati tudi za države članice, najpozneje 1. januarja letos. S tem je sabor občutno otežil življenje ljudi ob Jadranu. Z enostransko odločitvijo Hrvaške so bili na primer v težavah ribiči, ki se jim je zmanjšal teritorij za lov, pristanišče v Kopru pa je izgubilo dostop do mednarodnih voda. Odločitev sabora, da ekološko-ribolovna cona od 1. januarja letos velja tudi za države članice, je v nasprotju z mednarodno sprejeto obvezo Hrvaške in poraja dvom v njeno verodostojnost. Kršenje zavez, ki jih je država sama sprejela, pa se v sodobnih demokratičnih pravnih državah ne dogaja. To je povsem v nasprotju s politično kulturo Evropske unije. Zato se sprašujem, ali si Hrvaška resnično želi postati članica Evropske unije. Če je odgovor da, mora ukrepati takoj in začeti izpolnjevati tako dogovor o ekološko-ribolovni coni, kot tudi vse druge, doslej že sklenjene dogovore."@ro¹⁸ "V októbri 2003 vyhlásilo Chorvátsko environmentálnu/rybolovnú oblasť v Jadranskom mori. Slovinsko a Taliansko proti tomu namietali. To o rok neskôr viedlo k podpísaniu dohody medzi Slovinskom, Talianskom, Európskou úniou a Chorvátskom. Podľa tejto dohody sa táto oblasť nedotýka členských štátov. Napriek tomu sa minulý rok chorvátsky parlament jednomyseľne rozhodol, že táto environmentálna/rybolovná oblasť by sa mohla týkať aj členských štátov najneskôr od 1. januára tohto roku. Týmto toto zhromaždenie skomplikovalo život obyvateľov pobrežia Jadranského mora. Toto jednomyseľné rozhodnutie Chorvátska predstavuje problémy napríklad pre rybárov, pretože zmenšuje ich rybolovnú oblasť a prístav Koper prišiel o prístup k medzinárodným vodám. Rozhodnutie zhromaždenia, že environmentálna/rybolovná oblasť by sa mala dotýkať členských štátov od 1. januára tohto roku je v rozpore s medzinárodnými záväzkami, ktoré Chorvátsko prijalo, a je dôvodom, aby sme mohli o jeho dôveryhodnosti pochybovať. Záväzky, ktoré krajina prijala, by v moderných, demokratických a právnych štátoch nemali byť porušované. Takéto správanie úplne popiera politickú kultúru Európskej únie. Preto sa skutočne zamýšľam nad tým, či sa Chorvátsko naozaj chce stať členom Európskej únie. Ak sa ním hodlá stať, musí začať bezodkladne konať a dodržiavať dohodu o environmentálnej/rybolovnej oblasti, ako aj iné dohody, ku ktorých dodržiavaniu sa doteraz zaviazalo."@sk¹⁹ "Kroatien inrättade en ekologisk fiskezon i Adriatiska havet i oktober 2003. Slovenien och Italien protesterade. Detta ledde senare till att en överenskommelse mellan Slovenien, Italien, EU och Kroatien undertecknades. Enligt den överenskommelsen påverkar zonen inte medlemsstaterna. Trots det beslutade det kroatiska parlamentet enhälligt att den ekologiska fiskezonen skulle påverka också medlemsstaterna från den 1 januari i år. De gjorde därmed livet svårt för folket som bor vid Adriatiska havet. Kroatiens enhälliga beslut innebar problem för t.ex. fiskare, eftersom det minskade deras fisketerritorium och hamnen i Koper förlorade sitt tillträde till internationella vatten. Parlamentets beslut att den ekologiska fiskezonen skulle påverka medlemsstaterna från den 1 januari i år går tvärtemot den internationella förpliktelse som Kroatien har accepterat, vilket ger skäl att tvivla på landets trovärdighet. Förpliktelser som antagits av ett land bör inte överträdas i moderna, demokratiska rättsstater. Det är raka motsatsen till EU:s politiska kultur. Jag undrar därför om Kroatien verkligen önskar bli medlem i EU. Om så är fallet, måste landet omedelbart agera och följa överenskommelsen om den ekologiska fiskezonen, samt alla övriga överenskommelser som har nåtts fram till dags dato."@sv²²
lpv:unclassifiedMetadata	"Romana Jordan Cizelj (PPE-DE ). –"^18,20,15,14 "er"⁸