Local view for "http://purl.org/linkedpolitics/eu/plenary/2007-09-05-Speech-3-361"
| Predicate | Value (sorted: default) |
|---|---|
| rdf:type | |
| dcterms:Date | |
| dcterms:Is Part Of | |
| dcterms:Language | |
| lpv:document identification number |
"en.20070905.25.3-361"6
|
| lpv:hasSubsequent | |
| lpv:speaker | |
| lpv:spoken text |
"Madam President, first of all allow me to thank the rapporteur, Ms Fraga Estévez, and all the members of the Committee on Fisheries for a very thorough report on the implementation of sustainable fishing based on maximum sustainable yield (MSY).
This progressive approach will allow environmental, economic and social aspects to be explored. It is also the approach that has been adopted in the long-term plan for plaice and sole in the North Sea, which was adopted this year and which I consider to be a good model for the implementation of this approach. As your report stresses, it is an urgent matter to start moving in the right direction.
Let me underline here that the long-term management plans in practical terms move fisheries management in the right direction: that is, away from over-exploitation and not necessarily to a fixed MSY target.
The plans include provisions for regular revisions of the targets that allow for the adaptation of MSY targets where necessary, for example, where there is a change in the natural environment or where there is a revision of the scientific advice.
Secondly, I agree that it is important to address fisheries issues on a local basis and to involve the stakeholders in the important decisions concerning the choice of objectives, the rate at which we should move towards those objectives and the right combination of measures to take such as tax, effort management and technical adaptations.
The Commission will only prepare MSY plans on a regional basis and only after a detailed consultation with the sectors involved. The region advisory councils will play an important role here and their work has already begun. Economic and social analyses are also important in this process and the Commission will accompany all proposals for management plans with impact assessments where economic, social and environmental aspects of the proposals will be analysed.
Increased support for fisheries research is a necessary part of the development of MSY plans. The framework programmes, the work of the Scientific, Technical and Economic Committee for Fisheries and the support of the International Council for the Exploration of the Sea will all be important in this context, which will be a priority area for the next years.
Moving to MSY fisheries will, in many cases, mean adjustments of fleet capacity and reductions in fishing effort. The European Fisheries Fund was designed so that Member States can plan the development of the national fleet capacity and use co-funding from the Community budget to help adjust the fleet size according to long-term objectives and taking appropriate social and economic provisions into account.
I would also like to say a few words in relation to the three amendments proposed by Mr Schlyter. The Commission believes that a gradual approach to moving to MSY conditions should in fact be a general rule. There is no need in all cases to move drastically to MSY. As regards scientific methodology for reaching MSY, the Commission will ask for scientific advice on a case-by-case basis. We should not prejudice the scientific debate by prejudging which methods may be better than others.
Lastly, as I have already stated, it is correct to say that the European Fisheries Fund provides for Member States to allocate public aid so as to restructure fishing fleets in line with MSY strategies. This, however, should not be seen as compensation, because the fishing industry will be the eventual beneficiaries of the new policy but as a financial incentive to make the transition.
The Commission will continue the dialogue with the fisheries sector and will start to discuss specific long-term plans for a number of fisheries with an MSY perspective. Implementing such plans will improve the stability and the productivity of stocks and of the industry.
I am pleased to see that we are in broad agreement, in particular on the need to move away from annual decision-making allowing for a more gradual approach and for better planning by the sector. A longer-term approach will also allow for more stability and sustainability in the exploitation of fisheries resources.
I look forward to more discussions with you about these plans at a later date, after the Commission has developed impact assessments, consulted the industry and prepared our proposals. There is a lot of work to be done and I will be very grateful for your support in developing this policy area.
I am sure that we are in agreement on the objectives of urgently taking measures to improve the very poor state of fisheries resources in Europe in order to bring the stocks to sustainable levels, which, at the same time, will improve the profitability of the fishing industries in the long term.
Apart from the benefits to industry, there is an international political commitment that should be met. In particular I appreciate and share the Committee on Fisheries’ view that the common fisheries policy needs a new management model for the setting of fishing opportunities, the recovery of depleted stocks and the adaptation of fishing effort levels to sustainable and profitable levels.
Also, and very importantly, adjusting fishing efforts to MSY levels is the single most important action that can be taken to reduce discarding in European waters.
I am aware that there are concerns too. I share many of these concerns and know they will need to be addressed. First of all, I know that evaluating MSY is not a simple matter. There are scientific uncertainties and the matter is complicated because of eco-system effects and mixed fisheries issues.
Fisheries science is not yet able to predict accurately what MSY for any particular stock or mixture of stocks will be. But we must not only look at the difficulties. Science can tell us in which direction fisheries should move in order to improve yields and decrease costs. Even if the destination is imprecise, the direction is known quite well.
We should start to move in the right direction and progressively evaluate and review the MSY reference points as fisheries develop.
Mixed fishery situations need to be studied carefully and the best possible solutions identified in relation to the potential yield of the whole fisheries system."@en4
|
| lpv:translated text |
"Vážená paní předsedající, v první řadě mi dovolte poděkovat zpravodajce, paní Fraga Estévezové, a všem členům Výboru pro rybářství za velmi podrobnou zprávu o provádění udržitelného rybolovu založeného na maximálně udržitelném výnosu.
Tento progresivní přístup umožní prozkoumat environmentální, hospodářské a sociální aspekty. Je to také přístup, který byl v tomto roce přijat v dlouhodobém plánu pro platýsy obecné a jazyky mořské v Severním moři a který je podle mě dobrým modelem pro realizaci tohoto přístupu. Jak zdůrazňuje vaše zpráva, je nevyhnutelné vydat se správným směrem.
Dovolte mi na tomto místě zdůraznit, že plány dlouhodobého řízení v praxi posouvají řízení rybolovu správným směrem: a to pryč od nadměrného výlovu a nikoli nutně k pevnému cíli maximálního udržitelného výnosu.
Plány zahrnují podmínky pro pravidelné kontroly cílů umožňující v případě potřeby přijmout cíle maximálního udržitelného výnosu, například pokud nastane změna přirozeného prostředí, nebo dojde-li k opravě odborného doporučení.
Za druhé souhlasím, že je důležité řešit otázky rybolovu na místní úrovni a zapojit zúčastněné strany do důležitých rozhodnutí týkajících se volby cílů, rychlosti, kterou bychom se měli k cílům ubírat, a správných kombinací opatření, která je třeba přijmout, jako například daně, řízení úsilí a technické úpravy.
Komise připraví pouze plány maximálního udržitelného výnosu na regionální úrovni a pouze po podrobné konzultaci s příslušnými sektory. Regionálně pořádané rady budou přitom hrát důležitou roli a jejich práce již začala. Hospodářské a sociální analýzy jsou v tomto procesu stejně důležité a Komise spojí všechny návrhy plánů řízení s posouzením vlivů tam, kde budou prozkoumány hospodářské, sociální a environmentální aspekty návrhů.
Zvýšená podpora výzkumu rybného hospodářství je nevyhnutelnou součástí rozvoje plánů maximálního udržitelného výnosu. Rámcové programy, práce Vědeckotechnického a hospodářského výboru pro rybářství (STECF) a podpora Mezinárodní rady pro průzkum moří budou v této souvislosti všechny potřebné, což bude prioritní oblastí v následujících letech.
Přesun k rybolovu s maximálním udržitelným výnosem bude v mnoha případech znamenat úpravy kapacity flotily a omezení v rybolovném úsilí. Evropský fond pro rybářství byl zřízen tak, aby členské státy mohly plánovat rozvoj kapacity národních loďstev a využít spolufinancování z rozpočtu Společenství na pomoc při úpravách velikosti loďstev podle dlouhodobých cílů a zvážení přiměřených sociálních a hospodářských podmínek.
Chtěl bych také říci několik slov v souvislosti se třemi pozměňujícími a doplňujícími návrhy pana Schlytera. Komise je přesvědčena, že pozvolný postup vůči přechodu k podmínkám maximálního udržitelného výnosu by měl ve skutečnosti být všeobecným pravidlem. V žádném případě není potřeba drasticky přejít na maximální udržitelný výnos. Co se týče odborné metodiky pro dosažení maximálního udržitelného výnosu, bude Komise žádat vědecké doporučení jednotlivě pro každý případ. Vůči odborné diskusi bychom neměli být zaujati unáhlenými soudy o tom, která metoda může být lepší v porovnání s jinými.
Nakonec, jak jsem již uvedl, je správné říci, že Evropský rybářský fond zajišťuje členským státům přidělení státní pomoci, aby přebudovaly rybářská loďstva v souladu se strategií maximálního udržitelného výnosu. Na toto bychom však neměli pohlížet jako na kompenzaci, protože odvětví rybolovu bude konečným adresátem nové politiky, ale jako na finanční podnět k uskutečnění přesunu.
Komise bude pokračovat v dialogu s odvětvím rybolovu a začne probírat speciální dlouhodobé plány pro několik druhů rybolovu s perspektivou maximálního udržitelného výnosu. Realizace takovýchto plánů zlepší stabilitu a produktivitu chovů a průmyslu.
Potěšilo mě, že ve velké míře souhlasíme zejména s potřebou upustit od každoročního rozhodování a umožnit tím pozvolnější přístup a lepší odvětvové plánování. Dlouhodobý přístup také umožní větší stabilitu a udržitelnost v oblasti využívání zdrojů rybolovu.
Těším se na pozdější diskuse s vámi o těchto plánech. Až bude mít Komise připravená hodnocení vlivu, poradí se se zástupci průmyslu a připraví návrhy. Je ještě hodně práce, kterou musíme udělat, a budu vděčný za vaši podporu při rozvoji v této oblasti politiky.
Jsem si jist, že souhlasíme s cíli naléhavě přijmout opatření na zlepšení velmi špatného stavu rybolovu v Evropě s cílem dostat zdroje na udržitelnou úroveň, což zlepší výnosnost odvětví rybolovu z dlouhodobého hlediska.
Kromě průmyslových zisků existuje mezinárodní politický závazek, který by měl být splněn. Oceňuji a souhlasím především s názorem Výboru pro rybářství, že společná politika v této oblasti potřebuje nový řídicí model ke stanovení možností rybolovu, obnovu vyčerpaných zásob a přizpůsobení úrovní rybolovného úsilí udržitelným a ziskovým úrovním.
Stejně tak je velmi důležité, že přizpůsobení rybolovného úsilí úrovním maximálně udržitelných výnosů je jediným a nejdůležitějším opatřením, které je možno přijmout ke snížení výmětů v evropských vodách.
Uvědomuji si, že i přesto existují obavy. Souhlasím s mnoha obavami a vím, že je třeba se jimi zaobírat. V první řadě uznávám, že vyhodnotit maximálně udržitelné výnosy není snadné. Existují vědecké nejasnosti a tato věc je z důvodu vlivu na ekosystém a smíšeného rybolovu komplikovaná.
Věda o rybolovu není ještě schopna přesně předpovědět, jaký bude maximální udržitelný výnos pro každý jednotlivý druh nebo skupinu druhů. My se však nesmíme na tyto těžkosti pouze dívat. Věda nám dokáže říci, jakým směrem se má rybolov ubírat, aby se zlepšily výnosy a snížily náklady. I když cíl je nepřesný, směr známe docela dobře.
Měli bychom se vydat správným směrem a postupně přehodnocovat a zkoumat referenční body maximálního udržitelného výnosu v průběhu rozvoje rybolovu.
Situaci v oblasti smíšeného rybolovu je nutno pečlivě prozkoumat a najít nejlepší možná řešení ve vztahu k potenciálnímu výnosu celého systému rybolovu."@cs1
"Fru formand! Lad mig først og fremmest takke ordføreren, fru Fraga Estévez, og alle medlemmerne af Fiskeriudvalget for en meget grundig betænkning om gennemførelsen af bæredygtigt fiskeri, baseret på maksimalt bæredygtigt udbytte (MSY).
Denne gradvise tilgang vil gøre det muligt at undersøge de miljømæssige, økonomiske og sociale aspekter. Det er også den tilgang, der er blevet vedtaget i de langsigtede planer for rødspætte og tunge i Nordsøen, som blev vedtaget i år, og som jeg anser for at være en god model for gennemførelsen af denne tilgang. Som det understreges i Deres betænkning, er det påtrængende nødvendigt at begynde at bevæge sig i den rigtige retning.
Lad mig her understrege, at de langsigtede forvaltningsplaner i praksis flytter forvaltningen af fiskeriet i den rigtige retning: Dvs. bort fra overudnyttelse og ikke nødvendigvis til et fastsat MSY-mål.
Planerne inkluderer bestemmelser om regelmæssig revision af målene, hvilket muliggør vedtagelse af MSY-mål, hvor det er nødvendigt, f.eks. hvis der sker en forandring af miljøet eller en revision af den videnskabelige rådgivning.
For det andet er jeg enig i, at det er vigtigt at tage fat på fiskerispørgsmålene på lokalt plan og at involvere de berørte i de vigtige beslutninger om valget af mål, den hastighed, hvormed vi bør bevæge os i retning af disse mål, og den rette kombination af foranstaltninger, der skal træffes, såsom afgifter, forvaltning af arbejdet, og tekniske tilpasninger.
Kommissionen vil kun udarbejde MSY-planer på regionalt plan og kun efter detaljerede samråd med de involverede sektorer. De rådgivende råd for regionerne vil spille en vigtig rolle her, og deres arbejde er allerede begyndt. Økonomiske og sociale analyser er også vigtige i denne proces, og Kommissionen vil ledsage alle forslag til forvaltningsplaner med vurdering af virkningerne, hvor man vil analysere de økonomiske, sociale, og miljømæssige aspekter af forslagene.
Forøget støtte til forskning i fiskeriet er en nødvendig del af udviklingen af MSY-planerne. Rammeprogrammerne, arbejdet i Den Videnskabelige, Tekniske og Økonomiske Komité for Fiskeri og støtte fra Det Internationale Havundersøgelsesråd vil være altafgørende i denne forbindelse, og det bliver et prioriteret område i de følgende år.
At gå over til MSY-fiskeri vil i mange tilfælde betyde tilpasning af flådernes kapacitet og reduktion af fiskeriindsatsen. Den Europæiske Fiskerifond blev oprettet sådan, at medlemsstaterne kan planlægge udviklingen af den nationale flådekapacitet og bruge medfinansiering fra Fællesskabets budget til at hjælpe med til at tilpasse flådens størrelse til de langsigtede mål og tage passende sociale og økonomiske forhold med i betragtning.
Jeg vil også gerne sige et par ord om de tre ændringsforslag, der er stillet af hr. Schlyter. Kommissionen mener, at en gradvis tilnærmelse til MSY-betingelserne faktisk bør være en generel regel. Der er ingen grund til i alle tilfælde at gå drastisk over til MSY. Hvad angår den videnskabelige metode til at nå MSY, vil Kommissionen anmode om videnskabelig rådgivning fra sag til sag. Vi bør ikke udelukke den videnskabelige debat ved på forhånd at afgøre, hvilke metoder, der kan være bedre end andre.
Endelig er det, som jeg allerede har sagt, korrekt at sige, at Den Europæiske Fiskerifond giver mulighed for at medlemsstaterne kan bevilge offentlig støtte til omstrukturering af fiskeflåden i overensstemmelse med MSY-strategien. Men dette bør ikke ses som kompensation, for fiskerierhvervet vil i sidste instans nyde godt af den nye politik, men som finansiel tilskyndelse til at foretage denne overgang.
Kommissionen vil fortsætte dialogen med fiskerisektoren og vil begynde at drøfte de langsigtede planer for et antal former for fiskeri med MSY-perspektiv. At gennemføre sådanne planer vil forbedre stabiliteten og produktiviteten i bestandene og i erhvervet.
Det glæder mig at se, at vi stort set er enige, i særdeleshed om nødvendigheden af at bevæge os bort fra den årlige beslutningstagning, så der bliver mulighed for en mere gradvis tilgang og for bedre planlægning inden for sektoren. En langsigtet tilgang vil også give mulighed for mere stabilitet og bæredygtighed ved udnyttelsen af fiskeriressourcerne.
Jeg ser frem til flere drøftelser med Dem på et senere tidspunkt, efter at Kommissionen har udarbejdet sin vurdering af virkningerne, konsulteret erhvervet og udarbejdet vores forslag. Der er meget arbejde at gøre, og jeg vil være meget taknemmelig for Deres støtte til at udvikle dette politiske område.
Jeg er sikker på, at vi er enige om det mål øjeblikkeligt at træffe foranstaltninger for at forbedre den meget dårlige tilstand, som fiskeriressourcerne i Europa befinder sig i, så vi kan få bestandene op på et bæredygtigt niveau, hvilket samtidig vil forbedre udbyttet for fiskeriindustrien på lang sigt.
Ud over fordelene for erhvervet er der en international politisk forpligtelse, som må opfyldes. I særdeleshed påskønner og deler jeg Fiskeriudvalgets opfattelse, at den fælles fiskeripolitik må have en ny forvaltningsmodel til fastsættelse af fiskemuligheder, genopretning af udtyndede bestande og tilpasning af niveauet for fiskeri til bæredygtige og profitable niveauer.
Desuden, og det er meget vigtigt, er tilpasningen af fiskeriindsatsen til niveauerne for maksimalt bæredygtigt udbytte det vigtigste, der kan gøres for at reducere niveauet af udsmid i europæiske farvande.
Jeg er opmærksom på, at der også her er anledning til bekymring. Jeg deler mange af disse bekymringer og ved, at man må tage fat på dem. Først og fremmest ved jeg, at det ikke er nogen enkel sag at vurdere MSY. Der er videnskabelig usikkerhed, og sagen er kompliceret på grund af effekten på økosystemerne og spørgsmål om blandet fiskeri.
Fiskerividenskaben kan endnu ikke nøjagtigt forudse, hvad MSY vil være for en bestand eller blanding af bestande. Men vi må ikke kun se på vanskelighederne. Videnskaben kan fortælle os, i hvilken retning fiskeriet bør bevæge sig for at forbedre udbyttet og formindske omkostningerne. Selv om målet ikke er præcist, kender vi udmærket retningen.
Vi bør begynde på at bevæge os i den rigtige retning og evaluere og revidere MSY-referencepunkterne, efterhånden som fiskeriet udvikler sig.
Blandede fiskeriforhold må omhyggeligt studeres, og man må finde frem til de bedst mulige løsninger i relation til det mulige udbytte af hele fiskerisystemet."@da2
".
Frau Präsidentin! Gestatten Sie mir zunächst einmal, der Berichterstatterin, Frau Fraga Estévez, und allen Mitgliedern des Fischereiausschusses für einen sehr tief greifenden Bericht über die Verwirklichung der Nachhaltigkeit im Fischereisektor der EU mithilfe des Konzepts des höchstmöglichen Dauerertrags (MSY) zu danken.
Im Rahmen dieses progressiven Vorgehens können ökologische, ökonomische und soziale Aspekte geprüft werden. Dieser Ansatz kommt auch im Langzeitplan für Scholle und Seezunge in der Nordsee zur Anwendung, der in diesem Jahr beschlossen wurde und den ich für ein gutes Modell zur Umsetzung dieser Vorgehensweise halte. Wie in Ihrem Bericht betont wird, ist es dringend notwendig, jetzt die richtige Richtung einzuschlagen.
Lassen Sie mich an dieser Stelle hervorheben, dass die langfristigen Bewirtschaftungspläne in der Praxis das Fischereimanagement in die richtige Richtung bringen, also weg von der Überfischung und nicht unbedingt hin zu einem festen MSY-Zielwert.
Die Pläne beinhalten Bestimmungen für regelmäßige Überprüfungen der Zielwerte, sodass die MSY-Werte gegebenenfalls angepasst werden können, zum Beispiel, wenn es eine Veränderung in der natürlichen Umwelt gibt oder die wissenschaftlichen Gutachten revidiert werden.
Zweitens stimme ich zu, dass es wichtig ist, Fischereifragen auf lokaler Basis zu behandeln und die Beteiligten in die maßgebenden Entscheidungen zur Wahl der Zielsetzungen, zum Tempo der Verwirklichung diese Zielsetzungen und zur richtigen Kombination von notwendigen Maßnahmen wie Steuern, Aufwandsteuerung und technische Anpassungen einzubeziehen.
Die Kommission wird MSY-Pläne nur auf regionaler Grundlage und erst nach ausführlicher Konsultation der beteiligten Sektoren erstellen. Hier werden die regionalen Beiräte eine wichtige Rolle spielen, und ihre Arbeit hat bereits begonnen. Ebenfalls von Bedeutung in diesem Prozess sind wirtschaftliche und soziale Analysen, und die Kommission wird sämtliche Vorschläge für Bewirtschaftungspläne mit Folgenabschätzungen verbinden, in denen die wirtschaftlichen, sozialen und ökologischen Aspekte der Vorschläge untersucht werden.
Ein notwendiger Teil der Entwicklung von MSY-Plänen ist die stärkere Förderung der Fischereiforschung. Die Rahmenprogramme, die Arbeit des wissenschaftlich-technischen und wirtschaftlichen Fischereiausschusses und die Unterstützung des Internationalen Rates für Meeresforschung werden alle zusammen eine wichtige Rolle in diesem Kontext spielen, der für die nächsten Jahre ein Schwerpunktbereich sein wird.
Ein Übergang zur MSY-Fischerei wird in vielen Fällen Anpassungen der Flottenkapazität und eine Verringerung des Fischereiaufwands bedeuten. Der Europäische Fischereifonds wurde so angelegt, dass die Mitgliedstaaten die Entwicklung der nationalen Flottenkapazität planen und eine finanzielle Beteiligung aus dem Gemeinschaftshaushalt in Anspruch nehmen können, um die Anpassung der Flottengröße an langfristige Zielsetzungen zu unterstützen und entsprechende soziale und wirtschaftliche Vorkehrungen zu berücksichtigen.
Ich möchte auch noch kurz etwas zu den drei Änderungsanträgen von Herrn Schlyter sagen. Nach Meinung der Kommission sollte ein schrittweises Vorgehen bei der Umstellung auf MSY-Bedingungen im Grunde allgemein gelten. Es besteht keine Notwendigkeit, in jedem Fall von heute auf morgen auf MSY umzuschwenken. Hinsichtlich wissenschaftlicher Methoden für das Erreichen von MSY wird die Kommission fallweise wissenschaftliche Gutachten einholen. Wir sollten die wissenschaftliche Debatte nicht behindern, indem wir im Voraus darüber urteilen, welche Verfahren möglicherweise besser sind als andere.
Abschließend, wie bereits gesagt, ist es richtig, dass der Europäische Fischereifonds vorsieht, dass die Mitgliedstaaten öffentliche Beihilfen für die Umstrukturierung der Fischereiflotten entsprechend MSY-Strategien bereitstellen. Dies sollte jedoch nicht als Kompensation betrachtet werden, weil die Fischereiindustrie am Ende Nutznießer der neuen Politik sein wird, sondern als finanzieller Anreiz für die Umstellung.
Die Kommission wird den Dialog mit dem Fischereisektor fortsetzen und damit beginnen, spezielle Langzeitpläne für eine Reihe von Fischereien mit einer MSY-Perspektive zu beraten. Die Umsetzung solcher Pläne wird die Stabilität und Produktivität von Beständen und der Industrie verbessern.
Es freut mich zu sehen, dass wir uns generell einig sind, insbesondere zur Notwendigkeit, von einer jährlichen Entscheidungsfindung abzugehen, um zunehmend schrittweise vorgehen zu können und eine bessere Planung nach Sektoren zu ermöglichen. Ein längerfristig angelegter Ansatz wird auch für mehr Stabilität und Nachhaltigkeit bei der Nutzung der Fischereiressourcen sorgen.
Ich freue mich auf weitere Gespräche mit Ihnen über diese Pläne, wenn die Kommission Folgenabschätzungen erstellt, die Industrie konsultiert und ihre Vorschläge erarbeitet hat. Es gibt viel zu tun, und ich werde sehr dankbar für Ihre Unterstützung bei der Entwicklung dieses Politikbereichs sein.
Ich bin sicher, dass wir darin übereinstimmen, dass dringend Maßnahmen ergriffen werden müssen, um den sehr schlechten Zustand der Fischereiressourcen in Europa zu verbessern, damit die Bestände ein nachhaltiges Niveau erreichen, was zugleich die Rentabilität der Fischereiindustrie auf lange Sicht verbessern wird.
Abgesehen vom Nutzen für die Industrie besteht auch eine internationale politische Verpflichtung, die eingehalten werden muss. Vor allem schätze und teile ich die Auffassung des Fischereiausschusses, dass die Gemeinsame Fischereipolitik ein neues Bewirtschaftungsmodell für die Festlegung der Fangmöglichkeiten, die Erholung erschöpfter Bestände und die Anpassung des Fischereiaufwands an ein nachhaltiges und rentables Niveau braucht.
Darüber hinaus und vor allem ist die Anpassung des Fischereiaufwands an MSY-Bestände die wichtigste Maßnahme, die man treffen kann, um Rückwürfe in europäische Gewässer zu verringern.
Mir ist bewusst, dass es auch Sorgen gibt. Ich teile viele dieser Sorgen und weiß, dass man sich mit ihnen befassen muss. Zunächst einmal, ich weiß, dass eine Bewertung von MSY keine einfache Sache ist. Es gibt wissenschaftliche Unsicherheiten, und die Angelegenheit ist wegen der Folgen für das Ökosystem und wegen der Probleme bei der Mehrartenfischerei kompliziert.
Die Fischereiwissenschaft ist noch nicht in der Lage, genau vorauszusagen, wie die MSY für einen bestimmten Bestand oder Bestandsmix aussehen werden. Doch wir dürfen nicht nur die Schwierigkeiten sehen. Die Wissenschaft kann uns sagen, in welche Richtung die Fischerei gehen sollte, um die Erträge zu verbessern und die Kosten zu senken. Auch wenn das Ziel ungenau ist, die Richtung ist sehr wohl bekannt.
Wir müssen anfangen, in die richtige Richtung zu gehen und die MSY-Referenzpunkte entsprechend der Entwicklung der Fischerei fortschreitend zu bewerten und zu überprüfen.
Fragen der Mehrartenfischerei müssen sorgfältig untersucht und die bestmöglichen Lösungen gemessen am möglichen Ertrag des gesamten Fischereisystems gefunden werden."@de9
"Señora Presidenta, antes de nada quiero dar las gracias a la ponente, señora Fraga Estévez, y a todos los miembros de la Comisión de Pesca, por su detallado informe sobre la aplicación de la sostenibilidad de la pesca a través del rendimiento máximo sostenible (RMS).
Este enfoque progresivo permitirá explorar aspectos medioambientales, económicos y sociales. Es también el enfoque que se ha adoptado en el plan a largo plazo para la platija y el lenguado en el mar del Norte, que se aprobó el año pasado y que a mí me parece un buen modelo para la aplicación de este enfoque. Como se insiste en su informe, es urgente que empecemos a movernos en la dirección correcta.
Permítanme insistir aquí en que los planes de gestión a largo plazo en términos prácticos hacen avanzar la gestión de la pesca en la dirección correcta: es decir, la alejan de la sobreexplotación y no necesariamente hacia un objetivo fijo de RMS.
Estos planes prevén una revisión periódica de objetivos que permita la adaptación de los objetivos de RMS cuando sea necesario; por ejemplo, cuando se produzca un cambio en el medio natural o cuando se revise el asesoramiento científico.
En segundo lugar, estoy de acuerdo en que es importante abordar las cuestiones relacionadas con la pesca a escala local e implicar a las partes interesadas en las decisiones importantes referentes a la definición de objetivos, la velocidad a la que debemos avanzar hacia el logro de dichos objetivos y la combinación adecuada de medidas para realizar adaptaciones fiscales, administrativas y técnicas.
La Comisión elaborará únicamente planes para obtener el RMS a escala regional y sólo después de una consulta detallada con los sectores afectados. Los consejos consultivos regionales desempeñarán un papel importante en esto y su trabajo ya ha empezado. Los análisis económicos y sociales son también importantes en este proceso y la Comisión acompañará todas las propuestas de planes de gestión con evaluaciones de impacto, que analizarán aspectos económicos, sociales y medioambientales de las propuestas.
Una parte necesaria de la elaboración de planes para obtener el RMS es el aumento de las ayudas para la investigación pesquera. Los programas marco, el trabajo del Comité Científico, Técnico y Económico para la Pesca y el apoyo del Consejo Internacional para la Exploración del Mar serán todos ellos importantes en este contexto, que será un área prioritaria en los próximos años.
El viraje a una pesca basada en el RMS exigirá, en muchos casos, ajustes en la capacidad de la flota y reducciones en la actividad pesquera. El Fondo Europeo de Pesca se creó para que los Estados miembros puedan planificar el desarrollo de la capacidad de la flota nacional y utilizar la cofinanciación del presupuesto comunitario para ajustar el tamaño de la flota dependiendo de los objetivos a largo plazo y teniendo en cuenta las necesarias medidas sociales y económicas.
Quiero decir también algunas palabras sobre las tres enmiendas propuestas por el señor Schlyter. La Comisión cree que un enfoque gradual para avanzar hacia las condiciones del RMS debe ser, efectivamente, la regla general. No es necesario en todos los casos hacer un viraje radical hacia el RMS. En cuanto a la metodología científica para alcanzar el RMS, la Comisión pedirá asesoramiento científico caso por caso. No debemos prejuzgar el debate científico prejuzgando qué métodos pueden ser mejores que otros.
Por último, como ya he dicho, es correcto decir que el Fondo Europeo de Pesca ofrece a los Estados miembros recursos para que puedan conceder ayuda pública a la reestructuración de las flotas pesqueras en línea con las estrategias del RMS. Pero esto no debe verse como una compensación, porque el sector pesquero será el beneficiario último de la nueva política, sino como un incentivo económico para hacer la transición.
La Comisión continuará el diálogo con el sector de la pesca y empezará a considerar planes específicos a largo plazo para algunas pesquerías desde la perspectiva del RMS. La puesta en práctica de esos planes mejorará la estabilidad y la productividad de las poblaciones y de la industria.
Celebro ver que existe entre nosotros un consenso general, sobre todo sobre la necesidad de avanzar de la toma de decisiones anual a un enfoque más gradual y una mejor planificación del sector. Un enfoque a más largo plazo permitirá también una mayor estabilidad y sostenibilidad en la explotación de los recursos pesqueros.
Espero debatir con ustedes esos planes en el futuro, cuando la Comisión haya realizado evaluaciones de impacto, consultado al sector y preparado nuestra propuestas. Queda mucho trabajo por hacer y les agradeceré mucho su ayuda para desarrollar este ámbito de la política.
Estoy convencido de que coincidimos en los objetivos de adoptar urgentemente medidas para mejorar la mala situación de los recursos pesqueros en Europa con el fin de permitir que las poblaciones alcancen niveles sostenibles, mejorando al mismo tiempo la rentabilidad de las industrias pesqueras a largo plazo.
Aparte de los beneficios para la industria, existe un compromiso político internacional que debemos respetar. En particular, agradezco y comparto la opinión de la Comisión de Pesca de que la política pesquera común necesita un nuevo modelo de gestión para la creación de oportunidades de pesca, la recuperación de poblaciones agotadas y la adaptación de los niveles de actividad pesquera a unos niveles sostenibles y rentables.
Asimismo, y muy importante, la principal medida que se puede tomar para reducir los descartes en aguas europeas es ajustar la actividad pesquera a los niveles del RMS.
Soy consciente de que hay también problemas. Comparto la preocupación por muchos de esos problemas y sé que tendrán que abordarse. En primer lugar, sé que la evaluación del RMS no es un asunto sencillo. Existen incertidumbres científicas y el asunto se complica por los efectos en los ecosistemas y las cuestiones relacionadas con las pesquerías mixtas.
La ciencia de la pesca no es capaz todavía de predecir con exactitud cuál será el RMS de una cierta población o mezcla de poblaciones. Pero no debemos quedarnos sólo con las dificultades. La ciencia puede decirnos en qué dirección debe avanzar la pesca para mejorar los rendimientos y reducir los costes. Aunque el destino sea impreciso, la dirección se conoce muy bien.
Debemos empezar a movernos en la dirección correcta y evaluar y revisar progresivamente los puntos de referencia del RMS a medida que se desarrollen las pesquerías.
Se tiene que estudiar en profundidad la situación de las pesquerías mixtas y encontrar las mejores soluciones posibles en relación con el rendimiento potencial de todo el sistema de pesquerías."@es21
"Proua juhataja, esiteks palun lubage mul tänada raportööri proua Fraga Estevezi, ning kõiki kalanduskomisjoni liikmeid väga põhjaliku aruande eest, mis puudutab jätkusuutliku kalapüügi rakendamist maksimaalse jätkusuutliku saagikuse kaudu (MJS).
See astmeline lähenemine lubab uurida nii keskkonnamõjusid kui ka majanduslikke ja sotsiaalseid aspekte. Seda lähenemist on kasutatud ka Põhjameres lesta ja merikeele püügi pikaajalises kavas, mis võeti vastu sellel aastal ning mida ma pean heaks mudeliks selle lähenemise rakendamisel. Nagu teie aruanne rõhutab, on ülioluline alustada kiiret liikumist õiges suunas.
Lubage mul toonitada siin ka seda, et pikaajalised juhtimiskavad oma praktilises osas viivad kalapüügikorralduse õiges suunas, see tähendab eemale ülepüügist ning mitte tingimata fikseeritud MJS eesmärgini.
Plaanid sisaldavad endas punkte eesmärkide regulaarseks revideerimiseks, mis lubab kasutada MJS eesmärke seal, kus see on vajalik, näiteks kui tegu on looduskeskkonna või teaduslike nõuannete muutustega.
Teiseks, olen nõus, et on oluline tegeleda kalandusküsimustega kohalikul tasandil ning kaasata osanikke tähtsate otsuste tegemise juurde, mis puudutavad eesmärkide valikut, kiirust, millega me nende eesmärkideni peaksime liikuma ning mõjurite õiget kombinatsiooni nagu maksud, püügikoormuste korraldus ning tehnilised lahendused.
Komisjon valmistab MJS plaane ette ainult regionaalselt ning ainult pärast asjassepuutuvate sektoritega konsulteerimist. Regionaalsed nõustamiskeskused mängivad siinkohal olulist rolli ning nende töö on juba alanud. Majanduslikud ja sotsiaalsed analüüsid on samuti selles protsessis olulised ning komisjon lisab kõikide juhtimiskavade ettepanekute juurde mõjuhinnangud, kus analüüsitakse ettepanekute majanduslikke, sotsiaalseid ja keskkonda puudutavaid aspekte.
Kalapüügi uuringute suurenev toetamine on vajalik osa MJS plaanide arengus. Raamprogrammid, kalanduse teadus-, tehnika- ja majanduskomitee töö ja toetus Mereuuringute Rahvusvahelise Nõukogu poolt on selles kontekstis väga tähtis, see on tulevaste aastate prioriteetne valdkond.
Liikumine MJS suunas tähendab paljudel juhtudel ka kalalaevade võimsuse reguleerimist ning püügikoormuse vähendamist. Euroopa Kalandusfond moodustati selleks, et liikmesriigid saaksid kavandada riiklikul tasandil kalalaevade võimsuste arendamist ning kasutada ühenduse eelarvelist kaasfinantseerimist, et hõlbustada kalalaevade suuruse kohandamist vastavalt pikaajalistele eesmärkidele ning võttes arvesse sobivaid sotsiaalseid ja majanduslikke tingimusi.
Soovin ka öelda mõned sõnad hr Schlyteri poolt pakutud kolme muudatusettepaneku kohta. Komisjon usub, et astmeline liikumine MJS tingimuste suunas peaks olema üldine reegel. Pole vajadust kõigil juhtumitel liikuda drastiliselt MJS suunas. Mis puudutab teaduslikku metoodikat MJS saavutamiseks, siis küsib komisjon teaduslikku nõu iga juhtumi korral eraldi. Meil ei tohiks olla eelarvamusi teaduslike debattide osas, võttes eelnevalt seisukoha, millised meetodid on paremad kui teised.
Lõpetuseks, nagu ma ka juba olen öelnud, on õige märkida, et Euroopa Kalandusfond pakub liikmesriikidele rahalist toetust oma kalalaevastiku ümberstruktureerimiseks vastavalt MJS strateegiale. Siiski ei tuleks seda vaadata kui kompensatsiooni, kuna kalandussektor on uue poliitika lõppkasusaaja, vaid kui rahalist motivaatorit üleminekuks.
Komisjon jätkab dialoogi kalandussektoriga ja alustab arutelu pikaajalisteks plaanideks kalandussektoris, pidades silmas MJS perspektiivi. Selliste plaanide rakendamine parandab nii kalandussektori kui ka varude stabiilsust ning saagikust.
Mul on heameel tõdeda, et oleme suures osas ühel meelel, eriti mis puudutab vajadust liikuda iga-aastase otsustussüsteemi juurest järkjärgulisema lähenemise ja sektori parema planeerimise suunas. Pikemaajaline lähenemine lubab ka enam stabiilsust ja jätkusuutlikkust kalavarude kasutamisel.
Loodan, et meil tuleb teiega veel edaspidigi diskussioone nende plaanide osas ka hiljem, pärast seda, kui komisjon on välja töötanud mõjude hindamise, konsulteerinud kalandussektoriga ning ette valmistanud meie ettepanekud. Palju tööd on vaja teha ning olen tänulik teie toetuse eest selle valdkonna poliitika arendamisel.
Olen kindel, et oleme ühel meelel eesmärgi suhtes, milleks on vajadus võtta kiiresti tarvitusele meetmed Euroopa kalavarude halva olukorra parandamiseks, et taastada varud jätkusuutlikule tasemele, mis samal ajal tõstaks ka kalandussektori kasumlikkust pikemas perspektiivis.
Lisaks majanduslikele kasudele, tuleb mõelda ka rahvusvahelisele poliitilisele seotusele, mida me peame järgima. Eriti hindan ja jagan kalanduskomisjoni vaadet selles osas, et üldine kalanduspoliitika vajab uut juhtimismudelit kalapüügivõimalusteks, ammendunud kalavarude taastamiseks ja kalapüügi koormuse korraldamiseks jätkusuutlikul ning tulusal tasemel.
Samuti on väga tähtis see, et püügikoormuste MJS tasemetele kohandamine on üks kõige olulisemaid tegevusi, et vähendada Euroopa vetes püütud kalade vette tagasi laskmist.
Olen teadlik ka probleemidest. Jagan mitmeid neid muresid ja tean, et nendega on vaja tegeleda. Esiteks, MJS hindamine ei ole lihtne. Tegemist on teaduslike andmete ebatäpsusega ning küsimus on komplitseeritud lisaks ka ökosüsteemi mõjude ning mitme liigiga püügipiirkondade probleemide tõttu.
Kalandusteadus ei ole veel suuteline täpselt ette nägema, milline oleks MJS mingi liigi või eri liikide osas. Kuid me ei tohi vaadata ainult probleeme. Teadus saab meile ka öelda, millises suunas kalandus peaks liikuma selleks, et parandada saagikust ning vähendada kulusid. Isegi kui lõppeesmärk on ebaselge, siis suund sinna on üsna arusaadav.
Peaksime hakkama liikuma õiges suunas ning jätkuvalt hindama ning üle vaatama MJS indikaatoreid kalanduse arenedes.
Mitme liigiga püügipiirkondade olukorda tuleb hoolikalt uurida ning kindlaks määrata parimad võimalikud lahendused seoses kogu kalandussektori potentsiaalse saagikusega."@et5
".
Arvoisa puhemies, saanen aluksi kiittää esittelijää Carmen Fraga Estéveziä ja kaikkia kalatalousvaliokunnan jäseniä hyvin perusteellisesta mietinnöstä, jossa käsitellään EU:n kalastusalan kestävyyden edistämistä kestävän enimmäistuoton avulla.
Tämä asteittainen lähestymistapa mahdollistaa ympäristöllisten, taloudellisten ja sosiaalisten näkökohtien kartoituksen. Kyseinen lähestymistapa on omaksuttu myös Pohjanmeren punakampela- ja merianturakantojen pitkäaikaisessa hoitosuunnitelmassa, joka hyväksyttiin tänä vuonna ja joka on minusta hyvä malli tämän lähestymistavan toteuttamisessa. On kiireesti otettava oikea suunta, kuten mietinnössä korostetaan.
Saanen korostaa, että pitkän aikavälin hoitosuunnitelmat vievät käytännössä kalastuksen hoitoa oikeaan suuntaan, toisin sanoen pois liikakalastuksesta ja etukäteen määritellyistä kestävistä enimmäistuottotavoitteista.
Hoitosuunnitelmiin sisältyy määräyksiä niiden tavoitteiden säännöllisestä tarkistamisesta, joilla mahdollistetaan kestävän enimmäistuoton tavoitteiden mukauttaminen tarvittaessa esimerkiksi luonnonympäristön muutoksiin tai tieteellisten lausuntojen tarkistuksiin.
Toiseksi olen yhtä mieltä tarpeesta käsitellä kalastuskysymyksiä paikallisesti ja ottaa sidosryhmät mukaan tärkeisiin päätöksiin, joka koskevat tavoitteiden valintaa, tavoitteiden aikataulua sekä oikeita toimia esimerkiksi verotuksen, toimien hallinnan ja teknisten mukautusten alalla.
Komissio valmistelee kestävän enimmäistuoton suunnitelmat ainoastaan alueellisesti ja kuultuaan sitä ennen tarkoin alan edustajia. Alueellisilla neuvoa-antavilla komiteoilla on tärkeä asema suunnittelutyössä, jonka ne ovat jo aloittaneet. Myös taloudelliset ja yhteiskunnalliset analyysit ovat tärkeitä, ja komissio liittää kaikkiin hoitosuunnitelmia koskeviin ehdotuksiin vaikutustenarvioinnit, joissa analysoidaan ehdotusten taloudelliset, yhteiskunnalliset ja ympäristöä koskevat näkökohdat.
Kalatalouden tutkimukseen osoitetun tuen lisääminen on välttämätön osa kestävän enimmäistuoton suunnitelmien kehittämistä. Puiteohjelmat, kalatalouden tieteellisen, teknisen ja taloudellisen komitean toiminta sekä kansainvälinen merentutkimusneuvosto ovat tärkeitä tässä yhteydessä, ja ne ovat etusijalla tulevina vuosina.
Siirtyminen kiinteään enimmäistuottoon perustuvaan kalastukseen edellyttää monissa tapauksissa kalastuslaivastokapasiteetin mukautuksia ja pyyntiponnistusten supistamista. Euroopan kalatalousrahaston tarkoituksena on antaa jäsenvaltioille mahdollisuus kehittää kansallista kalastuslaivastokapasiteettia ja käyttää yhteisön yhteisrahoitusta laivastokoon mukauttamiseen pitkän aikavälin tavoitteisiin sopivaksi ottamalla huomioon asianmukaiset sosiaaliset ja taloudelliset määräykset.
Sanoisin muutaman sanan myös jäsenen Carl Schlyterin ehdottamasta kolmesta tarkistuksesta. Komissio katsoo, että kestävän enimmäistuoton ehtojen asteittaisesta käyttöönotosta olisi tehtävä yleissääntö, sillä siirtymisen ei tarvitse aina olla jyrkkä. Kestävän enimmäistuoton käyttöönoton tieteellisen menettelytavan kohdalla komissio aikoo pyytää tapauskohtaisia tieteellisiä lausuntoja. Tieteellistä keskustelua ei pidä vaarantaa ennakoimalla menettelyjen keskinäistä paremmuutta.
On perusteltua sanoa, kuten olen todennut jo aiemmin, että Euroopan kalatalousrahasto antaa jäsenvaltioille mahdollisuuden suunnata valtionapua kalastuslaivastojen uudistamiseen kestävän enimmäistuoton strategioiden mukaisesti. Tukea ei pidä kuitenkaan mieltää korvaukseksi vaan taloudelliseksi kannustimeksi muutokseen, sillä kalastusala on lopulta se, joka hyötyy uudesta politiikasta.
Komissio jatkaa vuoropuhelua kalastussektorin edustajien kanssa ja käynnistää neuvottelut erityisistä pitkän aikavälin hoitosuunnitelmista, joita sovelletaan kestävään enimmäistuottomalliin mahdollisesti siirtyvään kalastukseen. Hoitosuunnitelmilla voidaan parantaa kalakantojen ja kalastuselinkeinon vakautta ja kannattavuutta.
Olen mielissäni voidessani havaita, että olemme laajasti yhtä mieltä etenkin tarpeesta luopua vuosittaisesta päätöksenteosta, jotta mahdollistetaan asteittainen lähestymistapa ja suunnittelun parantaminen kalastussektorilla. Pitkän aikavälin lähestymistapa mahdollistaa myös entistä vakaamman ja kestävämmän kalavarojen hyödyntämisen.
Odotan innokkaana näistä suunnitelmista käytäviä keskusteluja sen jälkeen, kun komissio on laatinut vaikutustenarvioinnit, kuullut alan edustajia ja valmistellut omat ehdotuksensa. Työtä on paljon, ja olen erittäin kiitollinen tuestanne tämän politiikan alan kehittämisessä.
Olemme varmasti yhtä mieltä tavoitteista toteuttaa kiireellisiä toimenpiteitä Euroopan kalavarojen heikon tilan parantamiseksi ja kalakantojen saamiseksi kestävälle tasolle. Tämä parantaisi myös kalastuselinkeinon kannattavuutta pitkällä aikavälillä.
Kalatalouden hyötyjä lukuun ottamatta on olemassa kansainvälinen ja poliittinen sitoumus, joka on täytettävä. Kannatan erityisesti kalatalousvaliokunnan näkemystä siitä, että yhteinen kalastuspolitiikka tarvitsee uuden hoitomallin kalastusmahdollisuuksien varmistamiseksi, ehtyneiden kantojen elvyttämiseksi ja pyyntiponnistusten saattamiseksi kestävälle ja kannattavalle tasolle.
Pyyntiponnistusten mukauttaminen kestävän enimmäistuoton tasolle on niin ikään hyvin tärkeä yksittäinen toimenpide, jolla voidaan vähentää poisheitettävien kalojen määrää EU:n vesillä.
Olen tietoinen myös huolenaiheista. Yhdyn moneen huolenaiheeseen ja tiedän, että niihin on puututtava. Tiedän ensinnäkin, ettei kestävän enimmäistuoton mallin arvioiminen ole helppoa. Siihen liittyy tieteellisiä epävarmuustekijöitä, ja kysymys on moniulotteinen ekosysteemien vaikutusten ja monenkirjavien kalastuskysymysten takia.
Kalastusta koskevassa tieteessä ei kyetä vielä ennakoimaan tarkoin, mikä kestävä enimmäistuotto on tulevaisuudessa tiettyjen kantojen tai sekakantojen kohdalla. Ei kuitenkaan pidä keskittyä vain ongelmakohtiin. Tiede voi kertoa, mihin suuntaan kalataloudessa olisi mentävä tuoton parantamiseksi ja kustannusten alentamiseksi. Vaikka kohde on epätarkka, suunta tiedetään melko hyvin.
On ryhdyttävä kulkemaan oikeaan suuntaan ja arvioitava ja tarkistettava vähitellen kestävän enimmäistuoton viitearvoja kalastuksen kehittyessä.
Erilaisia kalastustilanteita on tutkittava tarkoin, ja on pyrittävä löytämään koko kalatalousjärjestelmän mahdollista tuottoa koskevat parhaat mahdolliset ratkaisut."@fi7
".
Madame la Présidente, tout d’abord, permettez-moi de remercier le rapporteur, Madame Fraga Estévez, ainsi que tous les membres de la Commission de la pêche pour un rapport complet ayant pour objectif d’établir des pêcheries soutenables sur la base d’un rendement maximum durable (RMD).
Cette approche progressive nous permettra d’aborder les aspects environnementaux, économiques et sociaux. Il s’agit par ailleurs d’une approche qui a été adoptée cette année dans le cadre d’un plan à long terme pour le carrelet et la sole dans la mer du Nord, et que j’estime être un bon exemple pour sa mise en place. Comme l’indique votre rapport, il est urgent de s’engager sur la bonne voie.
Permettez-moi se souligner ici que les plans de gestion à long terme dirigent la gestion de la pêcherie sur la bonne voie d’un point de vue pratique, c'est-à-dire loin de la surexploitation et pas nécessairement vers un objectif fixe en termes de RMD.
Ces plans incluent des dispositions relatives à des révisions constantes des objectifs qui permettent une adaptation des objectifs RMD le cas échéant, par exemple lorsqu’il est question d’une mutation de l’environnement naturel ou lorsqu’il s’agit de revoir l’avis scientifique.
Deuxièmement, je suis d’accord avec le fait qu’il est important de se pencher sur les questions halieutiques d’un point de vue local et d’impliquer les parties prenantes dans les décisions majeures relatives au choix des objectifs, de la vitesse avec laquelle nous devrions avancer vers ces objectifs et de la juste combinaison des mesures à prendre en matière de taxes, d’efforts de gestion et d’adaptations technologiques.
La Commission préparera les plans RMD au niveau local et seulement après avoir consulté précisément les secteurs impliqués. Les conseils consultatifs régionaux occuperont une place primordiale et leur travail est déjà en cours. Des analyses économiques et sociales sont également essentielles dans ce processus et la Commission accompagnera tous les projets relatifs aux plans de gestion faisant état des évaluations d’incidence sur les aspects économiques, sociaux et environnementaux pour lesquels une analyse a été menée.
Une assistance experte pour la recherche en matière de pêcherie fait partie intégrante du développement des plans RMD. Les programmes-cadres, le travail du comité scientifique, technique et économique de la pêche ainsi que le soutien du Conseil international pour l’exploration de la mer occuperont tous une place primordiale dans ce contexte, qui sera un domaine prioritaire pour les années à venir.
S’orienter vers le RMD signifiera, à bien des égards, prévoir des ajustements en termes de capacité de la flotte de pêche ainsi qu’en termes de limitations des capacités de prise. Le Fonds européen pour la pêche a été établi de manière à ce que les États membres puissent planifier le développement de la capacité de flotte de pêche et utiliser un cofinancement du budget communautaire afin de contribuer à l’ajustement de la flotte dans le but de répondre à des objectifs à long terme et de prendre en compte des mesures appropriées en matière sociale et économique.
Je souhaiterais par ailleurs ajouter quelques mots concernant les trois propositions d’amendement soumises par Monsieur Schlyter. La Commission est convaincue qu’une approche graduelle vers les conditions du RMD devrait, en réalité, être une règle générale. Il n’y a pas de nécessité, dans tous les cas, d’avancer de manière drastique vers le RMD. Pour ce qui est de la méthodologie scientifique eu égard à ces projets, la Commission s’appuiera sur des avis scientifiques au cas par cas. Nous ne devrions pas compromettre le débat scientifique en préjugeant des méthodes qui sembleraient mieux appropriées que d’autres.
Enfin, comme je l’ai déjà indiqué, il est juste de dire que le Fonds européen pour la pêche permet aux États membres d’allouer une subvention publique de manière à restructurer les flottes de pêche en s’alignant sur les stratégies du RMD. Cependant, ceci ne devrait pas être perçu comme une compensation dans la mesure où l’industrie halieutique sera l’ultime bénéficiaire de cette nouvelle politique mais cela devra s’entendre comme une prime financière lui permettant d’opérer la transition.
La Commission poursuivra le dialogue avec le secteur de la pêche et entamera des discussions spécifiques quant aux plans sur le long terme pour un certain nombre d’activités de pêcherie dans le cadre du RMD. La mise en place de tels plans améliorera la production de stocks et la performance du secteur.
Je suis ravi de constater que nous travaillons sur des accords de grande envergure, en particulier sur la nécessité de s’éloigner des prises de décisions annuelles, ce qui nous permet d’aborder les questions de manière plus graduelle nous assurant ainsi une meilleure planification par secteur. Une approche à plus long terme nous garantira par ailleurs une certaine stabilité ainsi qu’une viabilité et termes d’exploitation des ressources maritimes.
Je me réjouis de prendre part à d’autres discussions avec vous à une date ultérieure en ce qui concerne ces plans, une fois que la Commission aura évalué les incidences, pris part à des consultations avec les acteurs de l’industrie et préparé nos propositions. La tâche est ample et je vous serais très reconnaissant de pouvoir compter sur votre soutien pour développer la politique dans ce domaine.
Je suis convaincu que nous nous accordons quant aux objectifs visant à prendre des mesures d’urgence pour améliorer la situation critique des ressources halieutiques en Europe afin d’en assurer une exploitation soutenable, ce qui, parallèlement, améliorera la rentabilité de l’industrie de la pêche dans le long terme.
Outre les bénéfices de l’industrie, il existe un engagement politique international qui devrait être respecté. J’apprécie en particulier le point de vue de la Commission de la pêche et partage son avis selon lequel la politique commune doit se doter d’un nouveau modèle de gestion afin de créer des opportunités en matière de pêcherie, de mettre en place des plans de reconstruction des stocks et d’amener les efforts de pêche à des niveaux soutenables et bénéfiques.
Par ailleurs, et d’importance majeure, ajuster les efforts de pêche pour atteindre un RMD s’intègre dans un vaste programme unique aux fins de réduire les rejets dans les eaux européennes.
Je suis conscient qu’il existe par ailleurs des préoccupations. Je partage bon nombre d’entre elles et je sais qu’elles devront être réglées. Tout d’abord, je sais qu’évaluer le RMD n’est pas une affaire simple. Il existe des incertitudes scientifiques et la question est compliquée en raison de la protection des écosystèmes et des questions mitigées en matière de pêcherie.
La science halieutique n’est pas encore en mesure de prédire de manière précise le niveau du RMD pour un quelconque stock ou combinaison de stocks. Mais nous ne devons pas pour autant nous attacher uniquement aux difficultés. La science peut nous guider sur les directions que la pêcherie doit prendre afin d’améliorer les prises et diminuer les coûts. Même si la destination est imprécise, la voie reste relativement bien tracée.
Nous devrions commencer par nous diriger dans la bonne direction et évaluer progressivement les points de référence du RMD et les revoir au fur et à mesure que l’industrie de la pêche se développe.
Des situations mitigées portant sur les questions de pêche doivent être appréhendées précautionneusement et les meilleurs solutions identifiées en termes de rendement potentiel dans l’intégralité du système halieutique."@fr8
". −
Signora Presidente, innanzi tutto vorrei ringraziare la relatrice, l’onorevole Fraga Estévez, e tutti i membri della commissione per la pesca per aver preparato una relazione molto dettagliata sull’attuazione di una pesca sostenibile che si fondi sul rendimento massimo sostenibile (MSY).
Questo approccio progressivo consentirà di esplorare gli aspetti ambientali, economici e sociali. E’ anche l’approccio che è stato adottato nel piano di lungo termine per la passera di mare e la sogliola nel Mare del Nord, che è stato adottato quest’anno e che a mio avviso è un buon modello per l’attuazione di questo approccio. Come sottolineato dalla sua relazione, è urgente che cominciamo a muoverci nella giusta direzione.
Vorrei sottolineare qui che i piani di gestione a lungo termine spingono in concreto la gestione della pesca nella giusta direzione, ovvero favoriscono l’abbandono dello sfruttamento eccessivo senza per questo muoversi necessariamente verso un obiettivo di rendimento massimo sostenibile fisso.
I piani includono delle disposizioni che prevedono delle revisioni regolari degli obiettivi che consentono di adattare degli obiettivi MSY ove necessario, come ad esempio quando si è verificato un cambiamento nell’ambiente naturale o dove è in corso una revisione della consulenza scientifica.
In secondo luogo, concordo sul fatto che è importante affrontare le questioni relative alla pesca
nonché coinvolgere le parti interessate nelle decisioni importanti che riguardano la definizione degli obiettivi, la tabella di marcia per il raggiungimento di tali obiettivi e la giusta combinazione di misure da prendere come le questioni fiscali, la gestione dello sforzo di pesca e gli adeguamenti di carattere tecnico.
La Commissione preparerà i piani MSY soltanto su base regionale e solo dopo aver consultato nel dettaglio i settori interessati. I consigli consultivi regionali rivestiranno un ruolo importante a tale riguardo e hanno già iniziato a operare. In questo processo anche le analisi socioeconomiche sono importanti, e la Commissione, laddove verranno analizzati gli aspetti economici, sociali e ambientali delle proposte, affiancherà a tutte le proposte per piani gestionali delle valutazioni d’impatto.
Un maggior sostegno alla ricerca nel campo della pesca rappresenta una parte importante dello sviluppo dei piani MSY. I programmi quadro, il lavoro del comitato scientifico, tecnico ed economico per la pesca e il sostegno del Consiglio internazionale per l’esplorazione del mare saranno fattori importanti in questo campo, che costituirà una priorità negli anni a venire.
Il passaggio alla pesca MSY comporterà in molti casi una serie di adeguamenti della capacità della flotta e una riduzione dello sforzo di pesca. Il Fondo europeo per la pesca è stato ideato in modo tale che gli Stati membri possano pianificare lo sviluppo della capacità della flotta nazionale e utilizzare il cofinanziamento a partire dal bilancio comunitario per contribuire all’adeguamento delle dimensioni della flotta agli obiettivi a lungo termine e per prendere in considerazione delle disposizioni adeguate nel campo socioeconomico.
Vorrei inoltre spendere qualche parola sui tre emendamenti proposti dall’onorevole Schlyter. La Commissione ritiene che un avvicinamento graduale alle condizioni del rendimento massimo sostenibile debba essere una regola generale. Non vi è comunque alcun bisogno di avvicinarsi in modo drastico al rendimento massimo sostenibile. Per quanto riguarda la metodologia scientifica per raggiungere il rendimento massimo sostenibile, la Commissione richiederà consulenze scientifiche caso per caso. Non dobbiamo compromettere il dibattito scientifico decidendo
quali sono i metodi migliori.
Infine, come ho già detto, è corretto dire che il Fondo europeo per la pesca consente agli Stati membri di stanziare aiuti pubblici per ristrutturare le flotte di pescherecci in conformità alle strategie MSY. Ciò non deve essere visto però come una compensazione, per il motivo che sarà proprio l’industria della pesca a beneficiare della nuova politica, ma come un incentivo finanziario per portare a termine la transizione.
La Commissione proseguirà il dialogo col settore della pesca e comincerà a discutere di piani
a lungo termine per una serie di tipi di pesca in una prospettiva di rendimento massimo sostenibile. L’attuazione di tali piani migliorerà la stabilità e la produttività degli
e dell’industria.
Sono lieto di vedere che vi è un ampio consenso sul tema, in particolare per quanto riguarda la necessità di abbandonare il processo decisionale a scadenza annuale per permettere di assumere un approccio più graduale e una migliore pianificazione da parte del settore. Un approccio a lungo termine permetterà di garantire una stabilità e una sostenibilità maggiori nel campo dello sfruttamento delle risorse della pesca.
Sono ansioso di avere ulteriori discussioni con voi su questi piani nel futuro, dopo che la Commissione avrà sviluppato le valutazioni d’impatto, avrà consultato l’industria e preparato le sue proposte. Vi è molto da fare e vi sarò molto grato per il sostegno dato allo sviluppo in questo settore strategico.
Sono certo che vi è consenso sul fatto che sia urgente migliorare lo stato molto precario delle risorse della pesca in Europa per portare gli
a livelli accettabili, il che migliorerà al contempo la redditività dell’industria della pesca a lungo termine.
Oltre ai benefici per l’industria, vi è un impegno politico internazionale che va rispettato. In particolare apprezzo e condivido la posizione della commissione per la pesca che la politica comune per la pesca necessita di un nuovo modello gestionale per mettere a punto le possibilità di pesca, il recupero degli
depauperati e l’adattamento dei livelli dello sforzo di pesca a livelli sostenibili e redditizi.
Inoltre, cosa molto importante, l’adattamento degli sforzi di pesca ai livelli MSY rappresenta la misura più importante che possa essere presa per ridurre i rigetti nelle acque europee.
Sono consapevole che vi sono anche motivi di preoccupazione. Condivido tali preoccupazioni e so che devono essere affrontate. Innanzi tutto, sono cosciente del fatto che valutare il rendimento massimo sostenibile non compito facile. Vi sono dubbi dal punto di vista scientifico, a causa degli effetti sull’ecosistema e di questioni relative alla pesca multispecifica.
La scienza alieutica non è ancora in grado di prevedere con precisione quale sarà il rendimento massimo sostenibile per ogni
particolare o per vari
. Ma non dobbiamo guardare soltanto alle difficoltà. La scienza può dirci in quale direzione la pesca debba andare per migliorare i rendimenti e diminuire i costi. Anche se l’approdo non è ben definito, la direzione lo è.
Dobbiamo cominciare a muoverci nella giusta direzione e, man mano che la pesca si sviluppa, valutare e rivedere progressivamente i punti di riferimento del rendimento massimo sostenibile.
E’ necessario studiare a fondo la pesca mista e le soluzioni migliori identificate in relazione al rendimento potenziale dell’intero sistema della pesca."@it12
".
Ponia Pirmininke, visų pirma leiskite padėkoti pranešėjai poniai Fraga Estévez ir visiems žuvininkystės komiteto nariams už labai išsamų pranešimą apie tausios žvejybos pagrįstos didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio principu įgyvendinimą.
Šis pažangus požiūris leis ištirti aplinkos, ekonominius ir socialinius aspektus. Tai taip pat yra ilgalaikiame plane dėl plekšnių ir jūrų liežuvių Šiaurės jūroje, kuris buvo patvirtintas šiemet ir yra laikomas geru šio metodo įgyvendinimo modeliu, patvirtintas metodas. Kaip pabrėžiama jūsų pranešime, tai yra skubi problema, verčianti pradėti judėti reikiama kryptimi.
Leiskite pabrėžti tai, kad ilgalaikiai valdymo planai praktiškai nukreipia žuvininkystės valdymą tinkama linkme, t.y., nukreipia nuo pereikvojimo, bet nebūtinai nustatyto didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio link.
Į planus įtraukiamos nuostatos dėl reguliaraus tikslų peržiūrėjimo, leidžiančio jei reikia pritaikyti didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio tikslą, pvz., kai pasikeičia natūrali aplinka arba kai atsižvelgiama į mokslininkų konsultacijas.
Antra, sutinku, kad svarbu spręsti žuvininkystės problemas vietos lygiu ir į svarbių sprendimų dėl uždavinių pasirinkimo, dėl jų įgyvendinimo tempų ir tinkamo priemonių derinio (pvz., mokesčių, pastangų valdymo ir techninio pritaikymo) priėmimą įtraukti suinteresuotuos asmenis.
Komisija didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio planus parengs regionų lygiu tik pasitarus su suinteresuotais sektoriais. Čia bus svarbus regionų patariamųjų tarybų vaidmuo ir jų darbas jau prasidėjo. Šiam procesui taip pat svarbios ekonominės bei socialinės analizės ir Komisija drauge su visais valdymo planų siūlymais pateiks poveikio vertinimo ataskaitas, kur bus analizuojami pasiūlymų ekonominiai, socialiniai ir aplinkos aspektai.
Didesnė parama žuvininkystės tyrimams yra būtina didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio planų kūrimo dalis. Šiame kontekste bus svarbi pagrindų programos, žuvininkystės mokslo, technikos ir ekonomikos komiteto ir tarptautinės jūrų tyrinėjimo tarybos parama, šis dalykas bus kelerių ateinančių metų prioritetas.
Perėjimas prie didžiausiu tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekiu paremtos žuvininkystės daugeliu atveju reikš laivyno pajėgumų sureguliavimą ir žvejybos pastangų mažinimą. Europos žuvininkystės fondas buvo sukurtas, kad valstybės narės galėtų planuoti nacionalinio laivyno plėtros pajėgumus ir naudotis bendru finansavimu iš Bendrijos biudžeto, padedančiu nustatyti laivyno dydį atsižvelgiant į ilgalaikius uždavinius ir atitinkamas socialines ir ekonomines nuostatas.
Taip pat norėčiau pridurti keletą žodžių dėl pono Schlyter pasiūlytų trijų pataisų. Komisija tiki, kad laipsniškas perėjimas prie didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio turėtų tapti visuotine norma. Nėra būtinybės visais atvejais drastiškai pereiti prie didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio. O dėl mokslinės metodologijos siekiant didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio principo įgyvendinimo Komisija paprašys mokslinių konsultacijų dėl kiekvieno atskiro atvejo. Neturėtume iš anksto nulemti mokslinių diskusijų susidarydami iš ankstinę, kad vieni metodai yra geresni už kitus.
Galiausiai aš jau minėjau, kad manau teisinga sakyti, kad Europos žuvininkystės fondas leidžia valstybėms narėms skirstyti valstybės paramą taip, kad žvejybos laivynai būtų pertvarkyti pagal didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio strategiją. Tačiau to nereikėtų vertinti kaip kompensacijos, o kaip finansinė paskata perėjimui įgyvendinti, nes žvejybos pramonės atstovai bus naujosios politikos galutiniai gavėjai.
Komisija tęs dialogą su žuvininkystės sektoriumi ir pradės aptarinėti konkrečius ilgalaikius planus su daugeliu žuvininkystės ūkių dėl didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio. Tokių planų įgyvendinimas padidins išteklių ir pramonės stabilumą ir produktyvumą.
Malonu matyti, kad aiškiai sutariame, ypač dėl būtinybės pereiti nuo metinio sprendimų priėmimo, leidžiančio imtis labiau laipsniško metodo ir geriau planuoti sektoriaus veiklą. Ilgalaikis požiūris taip pat leis stabiliau ir tausiau naudoti žuvų išteklius.
Laukiu tolimesnių diskusijų apie šiuos planus su jumis, kai Komisija bus parengusi poveikio vertinimo ataskaitas, pasitarusi su sektoriaus atstovais ir parengusi pasiūlymus. Reikia nuveikti daug ir būsiu labai dėkingas už jūsų paramą kuriant politikos nuostatas šioje srityje.
Esu tikras, kad sutariame dėl uždavinių skubiai imtis priemonių labai prastai žuvų išteklių būklei Europoje pagerinti, siekiant išteklių atkūrimo iki tvaraus lygio, kuris tuo pat metu pagerintų ilgalaikį žvejybos pelningumą.
Be naudos pramonei yra ir tarptautinis politinis įsipareigojimas, kurio reikia laikytis. Ypač vertinu ir sutinku su žuvininkystės komiteto požiūriu, kad norint nustatyti žvejybos galimybes, atkurti išeikvotus žuvų išteklius ir pritaikyti žvejybos pastangas prie tausaus ir pelningo žvejybos lygio, bendrajai žuvininkystės politikai reikia naujo valdymo modelio.
Taip pat pritaikyti žvejybos pastangas prie didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio lygio yra pats svarbiausias veiksmas, kurio gali būti imtasi siekiant sumažinti į Europos vandenis išmetamų sugautų žuvų kiekius.
Taip pat žinau, kad yra susirūpinimą keliančių dalykų. Tos problemos rūpi ir man ir žinau, kad jas reikės spręsti. Visų pirma žinau, kad įvertinti didžiausią tausią žvejybą užtikrinantį sužvejotų žuvų kiekį nėra paprasta. Yra mokslinių abejonių ir šis dalykas yra sudėtingas dėl ekosistemų poveikio ir mišrių žuvininkystės išteklių problemų.
Žuvininkystės mokslas dar negali tiksliai numatyti, koks bus tam tikros žuvų rūšies ar rūšių derinio didžiausias tausią žvejybą užtikrinantis sužvejotų žuvų kiekis. Tačiau turime žvelgti ne tik į sunkumus. Mokslas gali mums nurodyti kryptį, kuria reikėtų nukreipti žuvininkystę, norint padidinti pelną ir sumažinti sąnaudas. Net jei galutinis tikslas nėra labai tikslus, kryptį žinome gan gerai.
Turėtume pradėti judėti teisinga kryptimi ir žuvininkystei tobulėjant palaipsniui vertinti, peržiūrėti didžiausio tausią žvejybą užtikrinančio sužvejotų žuvų kiekio atskaitos taškus.
Mišrių žuvų išteklių atvejus reikia kruopščiai ištirti ir atsižvelgiant į galimą visos žuvininkystės sistemos pelną nustatyti geriausius įmanomus sprendimus."@lt14
"Priekšsēdētājas kundze, vispirms es vēlētos pateikties referentei
un visiem Zivsaimniecības komitejas locekļiem par ļoti pamatīgo ziņojumu par ilgtspējības īstenošanu zivsaimniecības nozarē, izmantojot maksimāli iespējamo ilgtspējīgo daudzumu.
Šī progresīvā pieeja ļaus izpētīt vides, ekonomiskos un sociālos aspektus. Šī pieeja tika pieņemta arī ilgtermiņa plānā attiecībā uz plekstu un paltusu krājumiem Ziemeļjūrā, kurš tika pieņemts šogad un kuru es uzskatu par labu šīs pieejas izmantošanas piemēru. Kā uzsvērts jūsu ziņojumā, ir steidzami jāsāk virzīties pareizajā virzienā.
Ļaujiet uzsvērt, ka ilgtermiņa pārvaldības plāni zivsaimniecības vadību praktiski virza pareizajā virzienā: t.i. tālāk no pārmērīgas resursu izmantošanas un nebūt ne noteikti uz maksimāli iespējamā ilgtspējīgā daudzuma mērķi.
Plāni ietver regulāras mērķu pārskatīšanas nosacījumus, kas nepieciešamības gadījumā maksimāli iespējamā ilgtspējīgā daudzuma mērķus ļauj pielāgot, piemēram, situācijām, kad dabiskajā vidē notikušas pārmaiņas vai kad tiek pārskatīti zinātnes ieteikumi.
Otrkārt, es piekrītu, ka zivsaimniecības jautājumus ir svarīgi risināt vietējā līmenī un iesaistīt ieinteresētās puses svarīgu lēmumu pieņemšanā par mērķu izvēli, par ātrumu, kādā mums uz šiem mērķiem būtu jāvirzās, un pareizo veicamo pasākumu, tādu kā nodokļi, nozvejas intensitātes vadība un tehniskie pasākumi, kombināciju.
Komisija maksimāli iespējamā ilgtspējīgā daudzuma plānus izstrādās tikai reģionālā līmenī un tikai pēc detalizētām konsultācijām ar iesaistīto nozaru pārstāvjiem. Reģionālās konsultatīvās padomes šeit spēlēs nozīmīgu lomu, un to darbs jau ir sācies. Šajā procesā svarīga ir arī ekonomiskā un sociālā analīze, un Komisija atbalstīs visus pārvaldības plānu priekšlikumus, kas ietvers ietekmes novērtējumu, kurā būs analizēti priekšlikumu ekonomiskie, sociālie un vides aspekti.
Palielināts atbalsts zivsaimniecības pētījumiem ir maksimālā iespējamā ilgtspējības daudzuma plānu izstrādes neatņemama daļa. Pamatprogrammas, Zivsaimniecības zinātnes, tehnikas un ekonomikas komitejas darbs un Starptautiskās jūras pētniecības padomes atbalsts būs ļoti svarīgs šajā kontekstā, kas nākamajos gados būs prioritārā joma.
Pāreja uz maksimālo iespējamo ilgtspējīgo daudzumu zivsaimniecībā daudzos gadījumos nozīmē zvejas jaudas un intensitātes samazināšanu. Eiropas Zivsaimniecības fonds tika izveidots, lai dalībvalstis varētu plānot savas zvejas jaudas un izmantot līdzfinansējumu no Kopienas budžeta, lai flotes lielumu piemērotu ilgtermiņa mērķiem un ņemtu vērā attiecīgos sociālos un ekonomiskos apsvērumus.
Es vēlētos teikt arī dažus vārdus par trīs
ierosinātajiem grozījumiem. Komisija uzskata, ka pārejā uz maksimāli iespējamā ilgtspējīgā daudzuma nosacījumiem pakāpeniskai pieejai ir jābūt kā vispārējam noteikumam. Nav nepieciešamības visos gadījumos strauji pāriet uz maksimāli iespējamo ilgtspējīgo daudzumu. Kas attiecas uz maksimāli iespējamā ilgtspējīgā daudzuma sasniegšanas zinātnisko metodiku, Komisija atsevišķos gadījumos lūgs zinātnisku padomu. Mums nevajadzētu būt aizspriedumainiem pret zinātniskām debatēm, pāragri spriežot par to, kuras metodes varētu būt labākas par citām.
Visbeidzot, kā jau minēju, var teikt, ka Eiropas Zivsaimniecības fonds dalībvalstīm sniedz iespēju valsts palīdzību piešķirt tādā veidā, lai zvejas flotes pārstrukturētu saskaņā ar maksimāli iespējamā ilgtspējīgā daudzuma stratēģiju. Tomēr, to nevajadzētu uztvert kā kompensāciju, jo zivsaimniecības nozare būs gala labuma guvējs no jaunās politikas, bet gan kā finansiālu stimulu nodrošināt šo pāreju.
Komisija turpinās sarunas ar zivsaimniecības nozares pārstāvjiem un sāks apspriest noteiktus ilgtermiņa plānus par maksimāli iespējamā ilgtspējīgā daudzuma perspektīvu attiecībā uz vairāku valstu zivsaimniecībām. Šādu plānu īstenošana uzlabos krājumu un nozares stabilitāti un produktivitāti.
Es priecājos, ka esam panākuši plašu vienošanos, īpaši par nepieciešamību attālināties no ikgadējās lēmumu pieņemšanas, tādējādi šajā nozarē ļaujot izmantot pakāpeniskāku pieeju un labāku plānošanu. Ilgtermiņa pieeja zivsaimniecības resursu izmantošanā nodrošinās arī lielāku stabilitāti un ilgtspējību.
Es gaidu plašākas diskusijas ar jums par šiem plāniem, kas varētu notikt vēlāk, pēc tam, kad Komisija būs izstrādājusi ietekmes novērtējumus, konsultējusies ar nozares pārstāvjiem un sagatavojusi mūsu priekšlikumus. Ir daudz darāmā, un es būšu ļoti pateicīgs par jūsu atbalstu šīs politikas jomas attīstīšanā.
Esmu pārliecināts, ka esam vienojušies par pasākumu mērķiem, kas steidzami nepieciešami, lai uzlabotu ļoti slikto zivsaimniecības resursu stāvokli Eiropā, krājumu apjomu palielinot līdz ilgtspējīgam līmenim, kas ilgtermiņā vienlaicīgi uzlabos arī zivsaimniecības rentabilitāti.
Nerunājot par ieguvumiem nozarei, pastāv arī starptautiskas politiskās saistības, kas ir jāizpilda. Īpaši es novērtēju un piekrītu Zivsaimniecības komitejas viedoklim, ka kopējai zivsaimniecības politikai ir nepieciešams jauns vadības modelis, lai noteiktu zvejniecības perspektīvas, atjaunotu noplicinātos zivju krājumus un lai zvejas intensitātes līmenis būtu ilgtspējīgs un rentabls.
Tāpat ļoti svarīgs jautājums ir tas, ka zvejniecības piemērošana maksimāli iespējamam ilgtspējīgam daudzumam ir vienīgā vissvarīgākā darbība, ko var veikt, lai samazinātu izmetumu apjomu Eiropas ūdeņos.
Es zinu, ka pastāv arī zināmas bažas. Es piekrītu daudzām no šīm bažām un zinu, ka tām būs jāpievēršas. Pirmkārt, es zinu, ka maksimāli iespējamā ilgtspējīgā daudzuma novērtēšana nav viegls uzdevums. Pastāv zinātniskas neskaidrības, un šis jautājums ir sarežģīts tādēļ, ka tiek ietekmēta ekosistēma un jauktās zvejas jautājumi.
Zivsaimniecības zinātne vēl nespēj precīzi paredzēt, kāds būs maksimāli iespējamais ilgtspējīgais daudzums kādu konkrētu zivju krājumiem vai jauktiem krājumiem. Taču mums nevajadzētu skatīties tikai uz grūtībām. Zinātne mums var pateikt, kādā virzienā zivsaimniecībai ir jāvirzās, lai uzlabotu nozveju un samazinātu izmaksas. Pat, ja galamērķis nav īsti precīzs, virziens ir zināms tīri labi.
Mums būtu jāsāk virzīties pareizajā virzienā un, zivsaimniecībai attīstoties, pakāpeniski izvērtēt un pārskatīt maksimāli iespējamā ilgtspējīgā daudzuma atskaites punktus.
Rūpīgi ir jāizvērtē jauktās zvejas situācijas un vislabākie iespējamie risinājumi, kas atrasti attiecībā uz visas zivsaimniecības sistēmas potenciālo nozvejas apjomu."@lv13
"Madam President, first of all allow me to thank the rapporteur, Ms Fraga Estévez, and all the members of the Committee on Fisheries for a very thorough report on the implementation of sustainable fishing based on maximum sustainable yield (MSY).
This progressive approach will allow environmental, economic and social aspects to be explored. It is also the approach that has been adopted in the long-term plan for plaice and sole in the North Sea, which was adopted this year and which I consider to be a good model for the implementation of this approach. As your report stresses, it is an urgent matter to start moving in the right direction.
Let me underline here that the long-term management plans in practical terms move fisheries management in the right direction: that is, away from over-exploitation and not necessarily to a fixed MSY target.
The plans include provisions for regular revisions of the targets that allow for the adaptation of MSY targets where necessary, for example, where there is a change in the natural environment or where there is a revision of the scientific advice.
Secondly, I agree that it is important to address fisheries issues on a local basis and to involve the stakeholders in the important decisions concerning the choice of objectives, the rate at which we should move towards those objectives and the right combination of measures to take such as tax, effort management and technical adaptations.
The Commission will only prepare MSY plans on a regional basis and only after a detailed consultation with the sectors involved. The region advisory councils will play an important role here and their work has already begun. Economic and social analyses are also important in this process and the Commission will accompany all proposals for management plans with impact assessments where economic, social and environmental aspects of the proposals will be analysed.
Increased support for fisheries research is a necessary part of the development of MSY plans. The framework programmes, the work of the Scientific, Technical and Economic Committee for Fisheries and the support of the International Council for the Exploration of the Sea will all be important in this context, which will be a priority area for the next years.
Moving to MSY fisheries will, in many cases, mean adjustments of fleet capacity and reductions in fishing effort. The European Fisheries Fund was designed so that Member States can plan the development of the national fleet capacity and use co-funding from the Community budget to help adjust the fleet size according to long-term objectives and taking appropriate social and economic provisions into account.
I would also like to say a few words in relation to the three amendments proposed by Mr Schlyter. The Commission believes that a gradual approach to moving to MSY conditions should in fact be a general rule. There is no need in all cases to move drastically to MSY. As regards scientific methodology for reaching MSY, the Commission will ask for scientific advice on a case-by-case basis. We should not prejudice the scientific debate by prejudging which methods may be better than others.
Lastly, as I have already stated, it is correct to say that the European Fisheries Fund provides for Member States to allocate public aid so as to restructure fishing fleets in line with MSY strategies. This, however, should not be seen as compensation, because the fishing industry will be the eventual beneficiaries of the new policy but as a financial incentive to make the transition.
The Commission will continue the dialogue with the fisheries sector and will start to discuss specific long-term plans for a number of fisheries with an MSY perspective. Implementing such plans will improve the stability and the productivity of stocks and of the industry.
I am pleased to see that we are in broad agreement, in particular on the need to move away from annual decision-making allowing for a more gradual approach and for better planning by the sector. A longer-term approach will also allow for more stability and sustainability in the exploitation of fisheries resources.
I look forward to more discussions with you about these plans at a later date, after the Commission has developed impact assessments, consulted the industry and prepared our proposals. There is a lot of work to be done and I will be very grateful for your support in developing this policy area.
I am sure that we are in agreement on the objectives of urgently taking measures to improve the very poor state of fisheries resources in Europe in order to bring the stocks to sustainable levels, which, at the same time, will improve the profitability of the fishing industries in the long term.
Apart from the benefits to industry, there is an international political commitment that should be met. In particular I appreciate and share the Committee on Fisheries’ view that the common fisheries policy needs a new management model for the setting of fishing opportunities, the recovery of depleted stocks and the adaptation of fishing effort levels to sustainable and profitable levels.
Also, and very importantly, adjusting fishing efforts to MSY levels is the single most important action that can be taken to reduce discarding in European waters.
I am aware that there are concerns too. I share many of these concerns and know they will need to be addressed. First of all, I know that evaluating MSY is not a simple matter. There are scientific uncertainties and the matter is complicated because of eco-system effects and mixed fisheries issues.
Fisheries science is not yet able to predict accurately what MSY for any particular stock or mixture of stocks will be. But we must not only look at the difficulties. Science can tell us in which direction fisheries should move in order to improve yields and decrease costs. Even if the destination is imprecise, the direction is known quite well.
We should start to move in the right direction and progressively evaluate and review the MSY reference points as fisheries develop.
Mixed fishery situations need to be studied carefully and the best possible solutions identified in relation to the potential yield of the whole fisheries system."@mt15
"Mevrouw de Voorzitter, laat me in de eerste plaats de rapporteur, mevrouw Fraga Estévez en alle leden van de Commissie visserij bedanken voor een zeer gedegen rapport over de invoering van duurzame visserij gebaseerd op maximaal duurzame opbrengst of de MDO (
of MSY).
Deze voortschrijdende aanpak maakt het mogelijk om de milieutechnische, economische en sociale aspecten te onderzoeken. Het is ook de aanpak die is vastgesteld in het plan voor de langere termijn voor schol en tong in de Noordzee dat dit jaar is aangenomen en dat ik beschouw als een goed model voor de invoering van deze aanpak. Zoals uw verslag benadrukt: de urgentie om stappen te zetten in de goede richting is er.
Laat ik hier benadrukken dat de beheersplannen op de langere termijn in de praktijk de visserijbeheersing in de goede richting brengen: dat wil zeggen, weg van overbevissing en niet noodzakelijkerwijs naar een vast MDO-doel.
De plannen bevatten voorzieningen voor een regelmatige herziening van doelstellingen die zo nodig de aanpassing van de MDO-doelen mogelijk maken, bijvoorbeeld indien er een verandering is in het natuurlijke milieu of waar er een herzien wetenschappelijk advies bestaat.
In de tweede plaats ben ik het er mee eens dat het van belang is om visserijvraagstukken op een plaatselijke basis aan te pakken en de belanghebbenden te betrekken bij de belangrijke beslissingen inzake de keuze van doelen, de snelheid waarmee we stappen zetten in de richting van die doelen en de juiste combinatie van maatregelen zoals belasting, beheer van de visserij-inspanning en technische aanpassingen.
De Commissie zal uitsluitend MDO-plannen op een regionale basis voorbereiden en uitsluitend na een uitgebreide consultatie van de betrokken sectoren. De regionale adviesraden zullen hier een belangrijke rol spelen. Ze zijn al aan het werk. Ook economische en sociale analyses zijn in dit proces van belang. De Commissie zal alle voorstellen voor beheersplannen vergezeld doen gaan van effectbeoordelingen in die gevallen waarin economische, sociale en milieutechnische aspecten van de voorstellen zullen worden geanalyseerd.
Een toegenomen steun voor onderzoek op het gebied van visserij vormt een noodzakelijk onderdeel van de ontwikkeling van MDO-plannen. Alle kaderprogramma’s, het werk van het Wetenschappelijk, Technisch en Economisch Comité voor de visserij en de steun van de Internationale Raad voor het onderzoek van de zee zullen belangrijk zijn in deze context die in de komende jaren een prioriteitsgebied zal zijn.
De overgang naar MDO-visserij zal in veel gevallen aanpassingen van de vlootcapaciteit en vermindering van de visserij-inspanningen betekenen. Het Europees Visserijfonds werd in het leven geroepen zodat lidstaten de ontwikkeling van de nationale vlootcapaciteit kunnen plannen en gebruik maken van medefinanciering uit het Gemeenschapsbudget om de vlootomvang aan te passen aan de langetermijndoelen en rekening te houden met behoorlijke sociale en economische voorzieningen.
Ik wil ook graag enkele woorden zeggen met betrekking tot de drie door de heer Schlyter voorgestelde amendementen. De Commissie is van oordeel dat een geleidelijke aanpak om te komen tot MDO-omstandigheden in feite een algemene regel zou moeten zijn. Het is niet nodig om in alle gevallen drastische stappen in de richting van MDO te zetten. Ten aanzien van wetenschappelijke methodologie om te komen tot MDO zal de Commissie van geval tot geval wetenschappelijk advies vragen. Laten we niet vooruitlopen op het wetenschappelijk debat door een voorbarig oordeel over welke methoden beter zouden zijn dan andere.
Tot slot, zoals ik al heb aangegeven, het is terecht om te stellen dat het Europees Visserijfonds erin voorziet dat de lidstaten overheidssteun kunnen verdelen om de visserijvloten in lijn met MDO-strategieën te kunnen herstructureren. Aangezien de visserijbedrijfstak de uiteindelijke begunstigde zal zijn van het nieuwe beleid dient dit echter niet te worden gezien als compensatie maar als een financiële prikkel om de overgang te maken.
De Commissie zal doorgaan met haar dialoog met de visserijsector en beginnen met de bespreking van specifieke langetermijnplannen voor een aantal visserijsectoren met een MDO-perspectief. Invoering van dergelijke plannen zal de stabiliteit en de productiviteit van visbestanden en van de bedrijfstak vergroten.
Ik ben blij te zien dat we algemene overeenstemming hebben bereikt, in het bijzonder ten aanzien van de noodzaak om af te stappen van jaarlijkse besluitvorming. Daardoor wordt een geleidelijker aanpak en betere planning door de sector mogelijk. Een benadering van langere termijn maakt ook een grotere stabiliteit en duurzaamheid mogelijk bij de exploitatie van visbestanden.
Ik kijk uit naar meer besprekingen met u over deze plannen op een latere datum, nadat de Commissie effectbeoordelingen heeft ontwikkeld, de bedrijfstak heeft geraadpleegd en onze voorstellen heeft voorbereid. Er moet veel werk worden verricht en ik zal zeer dankbaar zijn voor uw steun bij de ontwikkeling van dit beleidsterrein.
Ik weet zeker dat we het eens zijn over het doel om snel maatregelen te treffen ter verbetering van de zeer slechte staat van de visbestanden in Europa. Die moeten weer op een duurzaam niveau worden gebracht, waardoor tegelijkertijd de winstgevendheid van de visserijbedrijfstak op de lange termijn zal verbeteren.
Naast de voordelen voor de bedrijfstak is er ook een internationale politieke verplichting waaraan moet worden voldaan. In het bijzonder waardeer en deel ik het oordeel van de Commissie visserij dat het gewone visserijbeleid een nieuw beheersmodel nodig heeft voor het scheppen van kansen voor de visserij, het herstel van de leeggeviste bestanden en de aanpassing van de visserij-inspanning tot duurzame en winstgevende niveaus.
En ook is het zeer belangrijk de visserij-inspanningen aan te passen aan de MDO-niveaus. Dat is de enige belangrijkste maatregel die kan worden getroffen om de teruggooi in Europese wateren te verminderen.
Het is mij bekend dat er ook bezorgdheid heerst. Ik deel veel van deze zorgen en weet dat ze dienen te worden behandeld. Om te beginnen weet ik dat evaluatie van MDO geen eenvoudige zaak is. Er zijn wetenschappelijke onzekerheden en het vraagstuk is complex vanwege de effecten voor de ecosystemen en de vraagstukken van de gemengde visserij.
De visserijwetenschap is nog niet in staat om nauwkeurig te voorspellen wat de MDO betekent voor een bepaald bestand of gemengd bestand. Maar we moeten niet alleen kijken naar de problemen. De wetenschap kan ons vertellen in welke richting de visserij zich dient te bewegen om de opbrengsten te vergroten en de kosten te verminderen. Zelfs al is het doel onnauwkeurig, de richting is behoorlijk goed bekend.
We moeten beginnen in de juiste richting te bewegen en in toenemende mate de MDO-referentie te evalueren en te herzien naarmate de visserijtak zich ontwikkelt.
Gemengde visserijsituaties dienen zorgvuldig te worden bestudeerd en de best mogelijke oplossingen te worden gekozen met betrekking tot de potentiële opbrengst van het hele visserijsysteem."@nl3
"Pani przewodnicząca! Po pierwsze chciałbym podziękować sprawozdawczyni i wszystkim członkom Komisji Rybołówstwa za bardzo dokładne sprawozdanie dotyczące wdrożenia zrównoważonych połowów w oparciu o maksymalnie podtrzymywalny odłów (MSY).
Takie stopniowe podejście umożliwi rozpoznanie aspektów środowiskowych, gospodarczych i społecznych. Jest to również podejście zastosowane w długoterminowym planie dotyczącym gładzicy i soli w Morzu Północnym, przyjętym w tym roku. Plan ten uważam za dobry model realizacji tego podejścia. Zgodnie z tym, co podkreśla sprawozdanie, musimy pilnie rozpocząć marsz we właściwym kierunku.
Pozwolę sobie tu podkreślić, że dzięki długoterminowym planom zarządzania zarządzanie rybołówstwem w praktycznym aspekcie podąża we właściwym kierunku, czyli odchodzi od nadmiernej eksploatacji i niekoniecznie zmierza ku ustalonemu celowi w ramach MSY.
Plany te obejmują przepisy dotyczące regularnych przeglądów celów, które pozwolą na przyjęcie celów MSY tam, gdzie to niezbędne - na przykład tam, gdzie dochodzi do zmian w środowisku naturalnym lub podlegają rewizji opinie naukowe.
Po drugie, zgadzam się, że ważne jest podejście do spraw rybołówstwa na poziomie lokalnym i zaangażowanie członków zainteresowanych stron w podejmowanie ważnych decyzji dotyczących wyboru celów, prędkości, z jaką powinniśmy podążać ku tym celom oraz właściwe połączenie takich środków, jak podatki, zarządzanie nakładem połowowym i dostosowania techniczne.
Komisja przygotuje tylko plany MSY w stosunku do poziomu regionalnego i wyłącznie po szczegółowej konsultacji z zaangażowanymi sektorami. Regionalne komitety doradcze będą odgrywać tu ważną rolę, a ich prace już się rozpoczęły. W tym procesie ważne są również analizy gospodarcze i społeczne. Komisja będzie załączać do wszystkich projektów planów zarządzania oceny wpływu, w ramach których poddane analizie zostaną aspekty gospodarcze, społeczne i środowiskowe tych projektów.
Zwiększone wsparcie dla badań nad rybołówstwem stanowi niezbędny element prac nad planami MSY. Programy ramowe, praca Komitetu Naukowego, Technicznego oraz Gospodarczego. ds. Rybołówstwa oraz wsparcie ze strony Międzynarodowej Rady Badań Morza będą ważne w tym kontekście - a będzie on stanowić obszar priorytetowy na następne lata.
W wielu przypadkach przejście w kierunku rybołówstwa w oparciu o MSY oznaczać będzie dostosowania zdolności floty i zmniejszenie nakładu połowowego. Europejski Fundusz Rybołówstwa został opracowany w sposób, który umożliwia państwom członkowskim planowanie rozbudowy zdolności floty krajowej i wykorzystanie współfinansowania z budżetu Wspólnoty do dostosowania wielkości floty do długoterminowych celów oraz uwzględnienie odpowiednich przepisów społecznych i gospodarczych.
Chciałbym też powiedzieć kilka słów na temat trzech poprawek zaproponowanych przez posła Schlytera. Komisja uważa, że metoda stopniowego przechodzenia na warunki MSY powinna w istocie stanowić zasadę ogólną. Nie we wszystkich przypadkach istnieje potrzeba zdecydowanego przejścia na MSY. Jeśli chodzi o naukową metodę dochodzenia do MSY, Komisja będzie zasięgać porady naukowej w zależności od przypadku. Nie powinniśmy osłabiać dyskusji naukowej przesądzając, które metody mogą być lepsze od innych.
Na koniec, jak to już mówiłem, prawdziwe jest twierdzenie, że Europejski Fundusz Rybołówstwa daje państwom członkowskim możliwość takiej alokacji pomocy publicznej, dzięki której możliwe będzie zrestrukturyzowanie flot połowowych zgodnie ze strategiami MSY. Nie należy jednak postrzegać tego jako rekompensaty, ponieważ sektor rybacki będzie końcowym beneficjentem nowej polityki, ale jako bodźca finansowego dla dokonania przemian.
Komisja będzie kontynuować dialog z sektorem rybołówstwa i rozpocznie omawianie szczegółowych planów długoterminowych dla całego szeregu połowów, mając na uwadze perspektywę MSY. Realizacja takich planów poprawi stabilność i produktywność rybostanów i sektora.
Cieszę się widząc, że działamy w porozumieniu, zwłaszcza w odniesieniu do konieczności odejścia od rocznego systemu podejmowania decyzji, co pozwoli na zastosowanie bardziej stopniowego podejścia oraz lepszego planowania w sektorze. Bardziej długoterminowa metoda pomoże również uzyskać większą stabilność i zrównoważenie eksploatacji zasobów połowowych.
Oczekuję dalszych dyskusji z państwem na temat tych planów w późniejszym terminie, po opracowaniu przez Komisję ocen wpływu, konsultacjach z sektorem i przygotowaniu naszych projektów. Mamy do zrobienia wiele pracy i będę bardzo wdzięczny za państwa pomoc w rozbudowie tego obszaru polityki.
Jestem pewien, że zgadzamy się co do celów, w jakich pilnie musimy podjąć działania mające na celu poprawę bardzo złego stanu zasobów rybołówstwa w Europie w celu podwyższenia wielkości zasobów do zrównoważonych poziomów, co w dłuższej perspektywie wpłynie równocześnie na poprawę zyskowności sektorów rybackich.
Oprócz korzyści dla sektora, istnieje międzynarodowe zobowiązanie polityczne, które należy zrealizować. W szczególności doceniam i podzielam pogląd Komisji Rybołówstwa, że wspólna polityka rybołówstwa wymaga nowego modelu zarządzania w celu ustalenia wielkości połowów, odbudowy wyniszczonych rybostanów i dostosowania nakładu połowowego do zrównoważonych i przynoszących dochód poziomów.
Również, co bardzo ważne, dostosowanie nakładu połowowego do poziomów MSY stanowi najważniejsze pojedyncze posunięcie, jakie można przeprowadzić w celu ograniczenia odrzutów na wodach Europy.
Jestem świadom, że są też obawy. Wiele z nich podzielam i wiem, że wymagają one działania. Wiem przede wszystkim, że ocena MSY nie jest sprawą prostą. Istnieje wiele elementów naukowej niepewności, a samo to zagadnienie jest złożone z uwagi na skutki w ekosystemach i kwestie dotyczące łowisk mieszanych.
Nauka o rybołówstwie nie jest jeszcze w stanie dokładnie prognozować, jaki MSY będzie dotyczyć któregokolwiek konkretnego rybostanu lub kombinacji rybostanów. Ale nie wolno nam patrzeć wyłącznie na trudności. Nauka może nam powiedzieć, w którym kierunku powinno postępować rybołówstwo, aby poprawić odłowy i zredukować koszty. Nawet jeżeli punkt docelowy jest niewyraźny, to kierunek jest dobrze znany.
Powinniśmy zacząć iść we właściwym kierunku i stopniowo dokonywać oceny i przeglądu punktów odniesienia MSY w miarę rozwoju rybołówstwa.
Sytuacja dotycząca łowisk mieszanych wymaga dokładnej analizy oraz opracowania możliwie najlepszych rozwiązań w odniesieniu do potencjalnego odłowu w całym systemie rybołówstwa."@pl16
"Senhora Presidente, permita-me que agradeça ao relator, o senhor deputado Fraga Estévez, e a todos os membros da Comissão das Pescas o seu relatório tão completo sobre a aplicação do princípio da sustentabilidade nas pescas da União Europeia através do rendimento máximo sustentável (MSY).
Esta abordagem progressiva permitirá a exploração de aspectos ambientais, económicos e sociais. Trata-se também da abordagem que foi adoptada a longo prazo para a solha e para o linguado no Mar do Norte, uma abordagem que foi adoptada este ano e que considero ser um bom modelo para a implementação desta abordagem. Como o relatório sublinha, urge avançar na direcção certa.
Permitam-me que sublinhe aqui que os planos de gestão a longo prazo em termos práticos contribuem para fazer avançar a gestão das pescas na direcção certa: ou seja, para uma situação distante de sobreexploração e não necessariamente para um objectivo de MSY fixo.
Os planos incluem disposições que prevêem revisões regulares dos objectivos, o que permite a adaptação dos objectivos MSY sempre que necessário, por exemplo, quando existe uma mudança no ambiente natural ou quando há uma revisão do parecer científico.
Em segundo lugar, também entendo que é importante abordar os problemas ligados à pesca localmente e envolver as entidades interessadas nas decisões importantes sobre a escolha de objectivos, o ritmo a que se deverá avançar rumo a esses mesmos objectivos e a combinação certa de medidas a tomar, como por exemplo, TAC, gestão do esforço e adaptações técnicas.
A Comissão só elaborará os planos para o MSY numa base regional e só depois de proceder a uma consulta exaustiva junto dos sectores envolvidos. Os conselhos consultivos regionais desempenharão um papel importante nesta área, e posso adiantar que já deram início aos seus trabalhos. As análises económicas e sociais são igualmente importantes neste processo, sendo que a Comissão acompanhará todas as propostas relativas a planos de gestão com avaliações de impacto onde serão examinados os aspectos económicos, sociais e ambientais das propostas.
O desenvolvimento dos planos relativos ao MSY carece também de um maior apoio à investigação no domínio das pescas. Os programas-quadro, o trabalho do Comité Científico, Técnico e Económico da Pesca e o apoio do Conselho Internacional para a Exploração do Mar serão, todos eles, importantes neste contexto, que constituirá uma área prioritária nos próximos anos.
Avançar para uma pesca baseada no MSY significará, em muitos casos, ajustamentos da capacidade da frota e reduções do esforço de pesca. O Fundo Europeu para as pescas foi criado para que os Estados-Membros possam planear o desenvolvimento da capacidade da frota nacional e recorrer ao co-financiamento com base no orçamento comunitário, a fim de adaptar a dimensão da frota de acordo com os objectivos de longo prazo e tendo em conta disposições sociais e económicas adequadas.
Gostaria também de dizer algumas palavras sobre as três alterações propostas pelo senhor deputado Schlyter. A Comissão considera que uma abordagem gradual que viabilize as condições que permitem um MSY deverá, de facto, ser a regra geral. Para todos os efeitos, não há necessidade de avançar de forma radical para o MSY. No que se refere à metodologia científica para alcançar o MSY, a Comissão solicitará um parecer científico numa base casuística. Não devemos ter preconceitos em relação ao debate científico avançando com pressupostos sobre quais os melhores métodos.
Por último, como já afirmei, é correcto dizer que o Fundo Europeu das Pescas prevê que os Estados-Membros atribuam ajuda pública de modo a reestruturar as frotas de pesca em conformidade com as estratégias para o MSY. Contudo, isto não deve ser visto como uma compensação, já que o sector das pescas será o futuro beneficiário da nova política, mas sim como um incentivo financeiro para fazer a transição.
A Comissão Europeia prosseguirá o diálogo com o sector das pescas e dará início a discussões sobre planos específicos a longo prazo para uma série de pescarias numa perspectiva de MSY. A aplicação desses planos melhorará a estabilidade e a produtividade dos recursos haliêuticos e do sector.
Regozijo-me por ver que temos um acordo alargado, em especial sobre a necessidade de nos afastarmos das decisões anuais, o que permite uma abordagem mais gradual e um melhor planeamento por parte do sector. Uma abordagem a longo prazo também permitirá mais estabilidade e sustentabilidade na exploração dos recursos haliêuticos.
Espero sinceramente poder debater melhor convosco estes planos, numa data a fixar, depois de a Comissão ter desenvolvido avaliações de impacto, consultado o sector e elaborado as nossas propostas. Há muito trabalho a fazer e ficarei muito grato pelo vosso apoio no desenvolvimento deste domínio político.
Tenho a certeza de que estamos de acordo quanto ao objectivo de tomar urgentemente medidas para melhorar o estado extremamente pobre dos recursos haliêuticos na Europa de modo a que estes atinjam níveis sustentáveis, o que, paralelamente, melhorará a rentabilidade do sector das pescas a longo prazo.
À parte os benefícios para o sector, existe um compromisso político internacional que tem de ser respeitado. Aprecio em especial e partilho da opinião da Comissão das Pescas que considera que a política comum da pesca precisa de um novo modelo de gestão para o estabelecimento de oportunidades de pesca, a recuperação dos recursos haliêuticos depauperados e a adaptação de níveis de esforço a níveis sustentáveis e rentáveis.
Também, e acima de tudo, a adaptação dos esforços de pesca a níveis MSY é a única acção realmente significativa a desenvolver para reduzir as devoluções de peixe nas águas europeias.
Estou ciente de que há igualmente motivos de preocupação. Partilho de muitas dessas preocupações e sei que precisam de resposta. Em primeiro lugar, sei que a avaliação do MSY não é uma questão simples. Existem incertezas científicas e a questão é complicada em virtude dos efeitos no ecossistema e de questões relacionadas com as pescarias mistas.
A ciência da pesca não é ainda capaz de prever com rigor qual será o MSY para uma determinada unidade populacional de peixe ou uma combinação de unidades populacionais. Mas não devemos apenas olhar para as dificuldades. A ciência pode dizer-nos que direcção as pescas devem tomar para melhorar o rendimento e reduzir custos. Mesmo que o destino seja impreciso, a direcção é bem conhecida.
Cabe-nos começar a dar passos na direcção certa e, progressivamente, avaliar e rever os pontos de referência MSY à medida que as pescas se desenvolvem.
A situação das pescarias mistas tem de ser estudada cuidadosamente, e é preciso também identificar as melhores soluções possíveis em relação ao rendimento potencial de todos os sistemas de pesca."@pt17
"Madam President, first of all allow me to thank the rapporteur, Ms Fraga Estévez, and all the members of the Committee on Fisheries for a very thorough report on the implementation of sustainable fishing based on maximum sustainable yield (MSY).
This progressive approach will allow environmental, economic and social aspects to be explored. It is also the approach that has been adopted in the long-term plan for plaice and sole in the North Sea, which was adopted this year and which I consider to be a good model for the implementation of this approach. As your report stresses, it is an urgent matter to start moving in the right direction.
Let me underline here that the long-term management plans in practical terms move fisheries management in the right direction: that is, away from over-exploitation and not necessarily to a fixed MSY target.
The plans include provisions for regular revisions of the targets that allow for the adaptation of MSY targets where necessary, for example, where there is a change in the natural environment or where there is a revision of the scientific advice.
Secondly, I agree that it is important to address fisheries issues on a local basis and to involve the stakeholders in the important decisions concerning the choice of objectives, the rate at which we should move towards those objectives and the right combination of measures to take such as tax, effort management and technical adaptations.
The Commission will only prepare MSY plans on a regional basis and only after a detailed consultation with the sectors involved. The region advisory councils will play an important role here and their work has already begun. Economic and social analyses are also important in this process and the Commission will accompany all proposals for management plans with impact assessments where economic, social and environmental aspects of the proposals will be analysed.
Increased support for fisheries research is a necessary part of the development of MSY plans. The framework programmes, the work of the Scientific, Technical and Economic Committee for Fisheries and the support of the International Council for the Exploration of the Sea will all be important in this context, which will be a priority area for the next years.
Moving to MSY fisheries will, in many cases, mean adjustments of fleet capacity and reductions in fishing effort. The European Fisheries Fund was designed so that Member States can plan the development of the national fleet capacity and use co-funding from the Community budget to help adjust the fleet size according to long-term objectives and taking appropriate social and economic provisions into account.
I would also like to say a few words in relation to the three amendments proposed by Mr Schlyter. The Commission believes that a gradual approach to moving to MSY conditions should in fact be a general rule. There is no need in all cases to move drastically to MSY. As regards scientific methodology for reaching MSY, the Commission will ask for scientific advice on a case-by-case basis. We should not prejudice the scientific debate by prejudging which methods may be better than others.
Lastly, as I have already stated, it is correct to say that the European Fisheries Fund provides for Member States to allocate public aid so as to restructure fishing fleets in line with MSY strategies. This, however, should not be seen as compensation, because the fishing industry will be the eventual beneficiaries of the new policy but as a financial incentive to make the transition.
The Commission will continue the dialogue with the fisheries sector and will start to discuss specific long-term plans for a number of fisheries with an MSY perspective. Implementing such plans will improve the stability and the productivity of stocks and of the industry.
I am pleased to see that we are in broad agreement, in particular on the need to move away from annual decision-making allowing for a more gradual approach and for better planning by the sector. A longer-term approach will also allow for more stability and sustainability in the exploitation of fisheries resources.
I look forward to more discussions with you about these plans at a later date, after the Commission has developed impact assessments, consulted the industry and prepared our proposals. There is a lot of work to be done and I will be very grateful for your support in developing this policy area.
I am sure that we are in agreement on the objectives of urgently taking measures to improve the very poor state of fisheries resources in Europe in order to bring the stocks to sustainable levels, which, at the same time, will improve the profitability of the fishing industries in the long term.
Apart from the benefits to industry, there is an international political commitment that should be met. In particular I appreciate and share the Committee on Fisheries’ view that the common fisheries policy needs a new management model for the setting of fishing opportunities, the recovery of depleted stocks and the adaptation of fishing effort levels to sustainable and profitable levels.
Also, and very importantly, adjusting fishing efforts to MSY levels is the single most important action that can be taken to reduce discarding in European waters.
I am aware that there are concerns too. I share many of these concerns and know they will need to be addressed. First of all, I know that evaluating MSY is not a simple matter. There are scientific uncertainties and the matter is complicated because of eco-system effects and mixed fisheries issues.
Fisheries science is not yet able to predict accurately what MSY for any particular stock or mixture of stocks will be. But we must not only look at the difficulties. Science can tell us in which direction fisheries should move in order to improve yields and decrease costs. Even if the destination is imprecise, the direction is known quite well.
We should start to move in the right direction and progressively evaluate and review the MSY reference points as fisheries develop.
Mixed fishery situations need to be studied carefully and the best possible solutions identified in relation to the potential yield of the whole fisheries system."@ro18
"Vážená pani predsedajúca, v prvom rade mi dovoľte poďakovať spravodajkyni, pani Fragovej Estévezovej a všetkým členom Výboru pre rybné hospodárstvo za veľmi podrobnú správu o vykonávaní udržateľného rybolovu založeného na maximálne udržateľnom výnose.
Tento progresívny prístup umožní preskúmať environmentálne, hospodárske a sociálne aspekty. Je to tiež prístup, ktorý bol prijatý v dlhodobom pláne pre platesy obyčajné a jazyky morské obyčajné v Severnom mori prijatom tento rok a ktorý je podľa mňa dobrým modelom na realizáciu tohto prístupu. Ako zdôrazňuje vaša správa, je nevyhnutné vybrať sa správnym smerom.
Dovoľte mi na tomto mieste zdôrazniť, že plány dlhodobého riadenia v praxi posúvajú riadenie rybného hospodárstva správnym smerom: a to preč od nadmerného výlovu a nie nevyhnutne k pevnému cieľu maximálneho udržateľného výnosu.
Plány zahŕňajú podmienky pre pravidelné kontroly cieľov umožňujúce v prípade potreby prijať ciele maximálneho udržateľného výnosu, napríklad ak nastane zmena prirodzeného prostredia, alebo ak dôjde k oprave odborného odporúčania.
Po druhé súhlasím, že je dôležité riešiť otázky rybného hospodárstva na miestnej úrovni a zapojiť zainteresované strany do dôležitých rozhodnutí týkajúcich sa výberu cieľov, rýchlosti, ktorou by sme sa mali uberať k cieľom a správnych kombinácií opatrení, ktoré sa majú prijať, ako napríklad dane, riadenie úsilia a technické úpravy.
Komisia pripraví len plány maximálneho udržateľného výnosu na regionálnej úrovni a len po podrobnej konzultácii s príslušnými sektormi. Regionálne poradné rady budú v tomto hrať dôležitú úlohu a ich práca už začala. Hospodárske a sociálne analýzy sú v tomto procese rovnako dôležité a Komisia spojí všetky návrhy plánov riadenia s posúdením vplyvov tam, kde hospodárske, sociálne a environmentálne aspekty návrhov budú preskúmané.
Zvýšená podpora výskumu rybného hospodárstva je nevyhnutnou súčasťou rozvoja plánov maximálneho udržateľného výnosu. Rámcové programy, práca Vedeckého, technického a hospodárskeho výboru pre rybné hospodárstvo (STECF) a podpora Medzinárodnej rady pre výskum mora budú v tejto súvislosti všetky potrebné, čo bude prioritnou oblasťou v nasledujúcich rokoch.
Presun do rybného hospodárstva s maximálnym udržateľným výnosom bude v mnohých prípadoch znamenať úpravy kapacity flotily a obmedzenia v rybolovnom úsilí. Európsky fond pre rybné hospodárstvo bol zriadený tak, aby členské štáty mohli plánovať rozvoj kapacity národných flotíl a využiť spolufinancovanie z rozpočtu Spoločenstva na pomoc pri úpravách veľkosti flotíl podľa dlhodobých cieľov a zvážení primeraných sociálnych a hospodárskych podmienok.
Chcel by som tiež povedať niekoľko slov v súvislosti s tromi pozmeňujúcimi a doplňujúcimi návrhmi od pána Schlytera. Komisia je presvedčená, že pozvoľný postup voči prechodu k podmienkam maximálneho udržateľného výnosu by mal v skutočnosti byť všeobecným pravidlom. V nijakom prípade nie je potrebné drasticky prejsť na maximálny udržateľný výnos. Čo sa týka odbornej metodiky na dosiahnutie maximálneho udržateľného výnosu, bude Komisia žiadať vedecké odporúčanie osobitne pre každý prípad. Voči odbornej diskusii by sme nemali byť zaujatí unáhlenými úsudkami o tom, ktorá metóda môže byť lepšia v porovnaní s inými.
Nakoniec, ako som už uviedol, je správne povedať, že Európsky fond pre rybné hospodárstvo zabezpečuje členským štátom pridelenie štátnej pomoci, aby prerobili rybárske flotily v súlade so stratégiou maximálneho udržateľného výnosu. Na toto by sme sa však nemali pozerať ako na kompenzáciu, pretože priemysel rybného hospodárstva bude konečným adresátom novej politiky, ale ako na finančný stimul na uskutočnenie presunu.
Komisia bude pokračovať v dialógu so sektorom rybného hospodárstva a začne preberať špeciálne dlhodobé plány pre niekoľko druhov rybolovu s perspektívou maximálneho udržateľného výnosu. Realizácia takýchto plánov zlepší stabilitu a produktivitu chovov a priemyslu.
Potešilo ma, že vo veľkej miere súhlasíme najmä s potrebou upustiť od ročného rozhodovania a umožniť tým pozvoľnejší prístup a lepšie sektorové plánovanie. Dlhodobý prístup tiež umožní väčšiu stabilitu a udržateľnosť v oblasti využívania zdrojov rybného hospodárstva.
Teším sa na neskoršie diskusie s vami o týchto plánoch, až bude mať Komisia pripravené hodnotenia vplyvu, poradí sa so zástupcami priemyslu a pripraví návrhy. Je ešte veľa práce, ktorú musíme urobiť, a budem vďačný za vašu podporu pri rozvíjaní tejto oblasti politiky.
Som si istý, že súhlasíme s cieľmi súrne prijať opatrenia na zlepšenie veľmi slabého stavu zdrojov rybného hospodárstva v Európe s cieľom dostať zdroje na udržateľnú úroveň, čo zlepší výnosnosť priemyslu rybného hospodárstva z dlhodobého hľadiska.
Okrem priemyselných ziskov existuje medzinárodný politický záväzok, ktorý by sa mal splniť. Oceňujem a súhlasím najmä s názorom Výboru pre rybné hospodárstvo, že spoločná politika v tejto oblasti potrebuje nový riadiaci model na stanovenie možností rybolovu, obnovu vyčerpaných zásob a prispôsobenie úrovní rybolovného úsilia na udržateľné a ziskové úrovne.
Rovnako je veľmi dôležité, že prispôsobenie rybolovného úsilia úrovniam maximálne udržateľných výnosov je jediným a najdôležitejším opatrením, ktoré sa môže prijať na zníženie odpadov v európskych vodách.
Uvedomujem si, že aj pritom existujú obavy. Súhlasím s mnohými obavami a viem, že je treba sa nimi zaoberať. V prvom rade uznávam, že vyhodnotiť maximálne udržateľné výnosy nie je ľahké. Existujú vedecké nejasnosti a táto vec je z dôvodu vplyvov na ekosystém a zmiešaných rybárskych oblastí komplikovaná.
Veda o rybnom hospodárstve nie je ešte schopná presne predpovedať, aký bude maximálny udržateľný výnos pre každý jednotlivý druh alebo zmes druhov. My sa však nesmieme na tieto ťažkosti len pozerať. Veda nám vie povedať, akým smerom sa má rybné hospodárstvo uberať, aby sa zlepšili výnosy a znížili náklady. Aj keď je cieľ nejasný, smer poznáme celkom dobre.
Mali by sme sa vybrať správnym smerom a postupne prehodnocovať a skúmať referenčné body maximálneho udržateľného výnosu v priebehu rozvoja rybného hospodárstva.
Situáciu v oblasti zmiešaného rybného hospodárstva treba starostlivo preskúmať a nájsť najlepšie možné riešenia vo vzťahu k potenciálnemu výnosu celého systému rybného hospodárstva."@sk19
"Gospa predsednica, najprej se zahvaljujem poročevalki, gospe Fraga Estévez, in vsem članom odbora za ribištvo za zelo izčrpno poročilo o zagotovitvi trajnosti v ribištvu z največjim trajnostnim donosom.
Ta postopni pristop bo omogočil, da se bodo preučili okoljski, gospodarski in družbeni vidiki. To je tudi pristop, ki je bil sprejet v dolgoročnem načrtu za morske plošče in morske liste v Severnem morju, ki je bil sprejet letos in za katerega menim, da je dober model za izvajanje tega pristopa. Strinjam se z vašim poročilom, da je nujno treba začeti delati v tej smeri.
Pri tem poudarjam, da dolgoročni načrti upravljanja praktično usmerjajo upravljanje ribištva v pravo smer, tj. proč od prekomernega izkoriščanja in ne nujno v smeri določenega cilja največjega trajnostnega donosa.
Načrti vključujejo določbe za redno ocenjevanje ciljev, ki po potrebi omogočajo prilagoditev ciljev največjega trajnostnega donosa, na primer, kadar se spremeni naravno okolje ali znanstveno mnenje.
Drugič, strinjam se, da je treba obravnavati ribiška vprašanja na lokalni ravni ter da morajo zainteresirane strani sodelovati pri sprejemanju pomembnih odločitev v zvezi z določanjem ciljev, stopnjo hitrosti doseganja teh ciljev in pravo kombinacijo ukrepov, ki jih je treba sprejeti, kot so ukrepi na področju davkov, upravljanja napora in tehničnih prilagoditev.
Komisija bo pripravila načrte največjih trajnostnih donosov le na regionalni ravni in le po natančnem posvetovanju z vpletenimi sektorji. Regionalni svetovalni sveti bodo pri tem imeli pomembno vlogo, njihovo delo pa se je že začelo. Gospodarske in družbene analize so v tem procesu prav tako pomembne, Komisija pa bo vsem predlogom za načrte upravljanja priložila presoje vpliva, v katerih se bodo analizirali gospodarski, družbeni in okoljski vidiki predlogov.
Večja podpora za raziskave v ribištvu je nujen del za razvoj načrtov največjih trajnostnih donosov. Okvirni programi, delo Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo in podpora Mednarodnega sveta za raziskovanje morja bodo v tem smislu pomembni, kar bo prednostno področje za naslednjih nekaj let.
Zaradi doseganja največjega trajnostnega donosa v ribištvu bo v številnih primerih treba prilagoditi zmogljivost flote in zmanjšati ribolovni napor. Evropski sklad za ribištvo je bil oblikovan tako, da lahko države članice načrtujejo razvoj nacionalne zmogljivosti flote in pridobijo sofinanciranje iz proračuna Skupnosti, s čimer se prispeva k prilagoditvi velikosti flote dolgoročnim ciljem, pri čemer se upoštevajo ustrezne družbene in gospodarske določbe.
Rad bi povedal še nekaj besed v zvezi s tremi spremembami, ki jih predlaga gospod Schlyter. Komisija meni, da bi moral biti postopni pristop k doseganju pogojev za največji trajnostni donos dejansko splošno pravilo. Ni potrebno, da se v vseh primerih hitro doseže največji trajnostni donos. Kar zadeva znanstveno metodologijo za doseganje največjega trajnostnega donosa, bo Komisija zahtevala znanstveno mnenje za vsak primer posebej. Ne smemo posegati v znanstveno razpravo z vplivanjem na to, katere metode bi bile lahko boljše od drugih.
Končno, povedal sem že, da lahko ugotovimo, da Evropski sklad za ribištvo omogoča, da države članice dodelijo državno pomoč za prestrukturiranje ribiških flot v skladu s strategijami največjega trajnostnega donosa. Vendar tega ne smemo obravnavati kot nadomestilo, ker bo ribiška industrija morda postala upravičenka v okviru nove politike, ampak v obliki finančne spodbude za prehod.
Komisija bo nadaljevala dialog z ribiškim sektorjem in bo začela obravnavati posebne dolgoročne načrte za več vrst ribištva, pri katerem se namerava doseči največji trajnostni donos. Z izvajanjem teh načrtov se bosta izboljšali stabilnost in produktivnost staležev in industrije.
Veseli me, da smo dosegli splošno soglasje, zlasti glede potrebe po odmiku od letnega procesa odločanja, s čimer se omogočita bolj postopen pristop in boljše načrtovanje v tem sektorju. Dolgoročnejši pristop bo omogočil tudi večjo stabilnost in trajnost pri izkoriščanju ribolovnih virov.
Veselim se nadaljnjih razprav z vami o teh načrtih, potem ko bo Komisija pripravila presojo vplivov in naše predloge ter se posvetovala z industrijo. Veliko je še treba storiti in hvaležen vam bom za vašo podporo pri razvoju tega političnega področja.
Prepričan sem, da se strinjamo glede cilja, da je nujno treba sprejeti ukrepe za izboljšanje zelo slabega stanja ribiških virov v Evropi, da se bo zagotovila trajnostna raven staležev, s čimer se bo hkrati dolgoročno izboljšala donosnost ribiške industrije.
Poleg zagotavljanja koristi za industrijo je treba izpolniti še mednarodno politično zavezo. Zlasti cenim stališče odbora za ribištvo in se strinjam z njim, da skupna ribiška politika potrebuje nov model upravljanja za določitev ribolovnih možnosti, obnovitev izčrpanih staležev ter prilagoditev ribolovnega napora trajnosti in donosnosti.
Poleg tega je pomembno poudariti, da je prilagoditev ribolovnega napora ravnem največjega trajnostnega donosa najpomembnejši ukrep, ki se lahko sprejme za zmanjšanje zavržkov v evropskih vodah.
Zavedam se tudi nekaterih pomislekov. Strinjam se s številnimi izmed njih in vem, da jih moramo obravnavati. Prvič, vem, da ocenjevanje največjega trajnostnega donosa ni preprosto. Povezano je z znanstvenimi negotovostmi, poleg tega pa je zadeva zapletena zaradi vplivov ekosistema in vprašanj mešanega ribolova.
Ribiška znanost še ne more natančno napovedati, kakšen bo največji trajnostni donos posameznega staleža ali kombinacije staležev. Vendar ne smemo gledati le na težave. Znanstveniki nam lahko svetujejo, v kateri smeri naj se razvija ribištvo za izboljšanje donosa in zmanjšanje stroškov. Čeprav cilj ni točno določen, je smer dobro znana.
Začeti moramo z razvojem v pravo smer ter postopno ocenjevati in pregledovati referenčne točke največjega trajnostnega donosa med razvojem ribištva.
Primere mešanega ribolova je treba natančno preučiti in poiskati čim boljše rešitve v zvezi z mogočim donosom celotnega ribiškega sistema."@sl20
|
| lpv:unclassifiedMetadata |
"Joe Borg,"18,5,20,15,1,14,16,11,13,21,4
"Member of the Commission"18,15,4
"ad hoc"12
"stock"12
|
Named graphs describing this resource:
The resource appears as object in 2 triples